Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Napovedni dejavniki poteka bolezni in odgovora na zdravljenje pri različnih vrst raka

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.04.00  Medicina  Onkologija   

Koda Veda Področje
B007  Biomedicinske vede  Medicina (človek in vretenčarji) 

Koda Veda Področje
3.02  Medicinske in zdravstvene vede  Klinična medicina 
Ključne besede
sekvenciranje nove generacije, tekoča biopsija, prediktivni in prognostični dejavniki, napovedni dejavnik za odgovor na zdravljenje, različne vrste raka
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
5.563,23
A''
255,03
A'
1.179,24
A1/2
2.227,76
CI10
17.819
CImax
2.193
h10
51
A1
17,28
A3
28,27
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 18. julij 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  677  17.881  17.323  25,59 
Scopus  563  20.513  19.926  35,39 
Raziskovalci (25)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  14114  dr. Darja Arko  Onkologija  Raziskovalec  2020 - 2024  324 
2.  58264  Maša Auprih  Onkologija  Mladi raziskovalec  2023 - 2024  19 
3.  16303  dr. Simona Borštnar  Onkologija  Raziskovalec  2020 - 2024  502 
4.  20133  Nina Čas Sikošek  Onkologija  Tehnični sodelavec  2020 - 2024  85 
5.  53393  Eva Erzar  Medicina  Mladi raziskovalec  2020 - 2024 
6.  32509  Kristina Gornik Kramberger  Onkologija  Tehnični sodelavec  2021 - 2024  42 
7.  15875  dr. Cvetka Grašič Kuhar  Onkologija  Raziskovalec  2020 - 2024  261 
8.  12022  dr. Barbara Jezeršek Novaković  Onkologija  Raziskovalec  2020 - 2024  333 
9.  10772  dr. Rajko Kavalar  Onkologija  Raziskovalec  2020  253 
10.  12224  dr. Borut Kragelj  Onkologija  Upokojeni raziskovalec  2020 - 2024  81 
11.  51959  dr. Damjan Manevski  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2022 - 2023  42 
12.  34225  dr. Tanja Marinko  Medicina  Raziskovalec  2020 - 2024  167 
13.  20055  dr. Erika Matos  Onkologija  Raziskovalec  2020 - 2024  197 
14.  32614  dr. Tanja Mesti  Medicina  Raziskovalec  2020 - 2024  199 
15.  51035  Milena Mikluš  Onkologija  Tehnični sodelavec  2021 
16.  13541  dr. Janja Ocvirk  Onkologija  Vodja  2020 - 2024  832 
17.  54719  Matej Panjan  Medicina  Mladi raziskovalec  2020 - 2024 
18.  55823  Tina Pavlin  Onkologija  Mladi raziskovalec  2021 - 2024 
19.  51964  dr. Jakob Peterlin  Matematika  Raziskovalec  2023  10 
20.  20056  dr. Martina Reberšek  Onkologija  Raziskovalec  2020 - 2024  264 
21.  33230  dr. Nina Ružić Gorenjec  Matematika  Raziskovalec  2020 - 2021  52 
22.  24577  dr. Boštjan Šeruga  Medicina  Raziskovalec  2020 - 2024  310 
23.  01324  dr. Iztok Takač  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2020 - 2024  920 
24.  52993  Aljaž Valič  Šport  Tehnični sodelavec  2021 - 2024  21 
25.  11747  dr. Branko Zakotnik  Onkologija  Upokojeni raziskovalec  2020 - 2021  425 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0302  ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA  Ljubljana  5055733000  15.789 
2.  0334  Univerzitetni klinični center Maribor  Maribor  5054150000  23.104 
3.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  48.729 
Povzetek
Na Onkološkem inštitutu Ljubljana se zdravijo bolniki z različnimi tipi tumorjev. Zdravijo se z vsemi sodobnimi metodami zdravljenja (poleg radioterapije in operacije), vključno z usmerjenimi zdravili in imunoterapijo.Ta raziskovalni program bo nadaljeval z že vzpostavljenimi raziskavami in razvojem novih prognostičnih in napovednih dejavnikov, ki lahko napovejo odziv na zdravljenje. To nam bo pomagalo najti najboljši osebni pristop k vsakemu bolniku in ponuditi optimalno zdravljenje za vsakega posameznega bolnika z rakom. Poznavanje stanja biomarkerjev pri bolnikih z različnimi vrstami raka nam lahko da informacije o poteku bolezni in odzivu na zdravljenje. Zgodnje odkrivanje recidiva ali napredovanja bolezni omogoča onkologom zgodnje zdravljenje in spremembo terapevtske strategije, ko lahko bolezen ujamemo v manjšem obsegu, bolnika pa v boljšem stanju zmogljivosti. Posledično lahko dosežemo daljše preživetje bolnika. V ta namen bodo vključene genetske analize rakastih tkiv in / ali telesnih tekočin, ki so bile ocenjene z naslednjo generacijo sekvenc. Zaporedje ciljnih genov lahko določi različne genetske spremembe ali mutacije in spremeni molekularni profil bolezni med zdravljenjem ali v primeru napredovanja bolezni. Različne genske mutacije so bolj značilne za nekatere vrste raka in njihovo zdravljenje, prav tako pa kažejo na različno organsko afiniteto rakavih celic za vzrejo. Naslednja generacija sekvenc je novo orodje, ki je že validirano in zelo občutljivo za zgodnje zaznavanje sprememb v dinamiki bolezni ali sprememb v molekularnem profilu bolezni in lahko zagotovi podatke za hkratno odkrivanje in identifikacijo fuzijskih mutacij, točkovnih mutacij, in raven izražanja več kot sto genov, specifičnih za različne vrste raka. Razvili bomo nekaj novih potencialnih biomarkerjev, ki lahko napovedujejo afiniteto rakavih celic za razsoj, kot je prisotnost genetskih mutacij za tropomiozin kinazne receptorje (NTRK1, NTRK2, NTRK3), ki kažejo afiniteto za možgane, s slabo prognozo ali visoko izraženost interferona alfa (IFN) gena, ki ga bomo ovrednotili z Interferon Gamma Messenger RNA podpisom, ki bi lahko bil napovedni dejavnik za boljši odziv na imunoterapijo (zaviralci PD1 / PDL1). Nova znanja in novi tumorski biomarkerji se bodo sčasoma uveljavili pri zdravljenju bolnikov z rakom v Sloveniji.
Pomen za razvoj znanosti
Zaradi boljšega razumevanja biologije raka so v zadnjih letih bila odobrena številna nova učinkovita protirakava sistemska zdravljenja. V onkologiji stremimo k t.i. personaliziranemu pristopu, pri katerem za vsakega posameznega bolnika želimo izbrati najučinkovitejše in hkrati najmanj toksično zdravljenje. Tako kot je pomembno poznati prognostične dejavnike in napovedne dejavnike za odgovor na določeno protirakavo zdravljenje, je koristno poznati tudi dejavnike, ki napovedujejo zaplete med zdravljenjem. Največji napredek v zdravljenju raka v zadnjih letih predstavljajo tarčna zdravila ter imunoterapija. Še posebej so se tarčna zdravila izkazala za učinkovita pri tistih rakih, pri katerih so predhodno bile jasno identificirane signalne poti, ki so ključne za rast določenega tumorja (npr. cetuximab usmerjen proti prekomerno izraženem receptorju epidermalnega rastnega faktorja pri raku debelega črevesja in danke, trastuzumab usmerjen proti prekomerno izraženem HER-2 pri HER-2 pozitivnem raku dojke, imatinib usmerjen proti proteinu Bcr-Abl pri kronični mieločni levkemiji, gefitinib usmerjen proti aktivirajoči mutaciji v EGFR receptorju pri ne- drobnoceličnem pljučnem raku). Pri teh rakih imamo na voljo tudi biomarkerje, ki napovedujejo odgovor na zdravljenje s temi zdravili. Žal pa niso vsa tarčna zdravila taka. Čeprav se imenujejo tarčna zdravila, za mnoga tarčna zdravila jasnega mehanizma delovanja in jasnih tarč v celici ne poznamo ali pa so usmerjena proti signalnim potem, ki niso ključne za razvoj tumorja. Posledično za njih ne poznamo biomarkerjev, na osnovi katerih bi izbrali najbolj primerne bolnike za zdravljenje s temi tarčnimi zdravili. Takšna tarčna zdravila so na primer tudi zaviralci mTOR, ki jih uporabljamo v zdravljenju napredovalega raka ledvčnih celic ali VEGF zaviralci, ki jih uporabljamo v zdravljenju napredovalega raka debelega črevesa in danke. Pred zdravljenjem z zaviralcem mTOR ali VEGF ne znamo napovedati pri katerih bolnikih je verjetnost za odgovor na zdravljenje večje. V vsakem primeru pa pri večini bolnikov, ki tovrstno zdravljenje prejemajo, povzročimo neželene učinke. Za ta in podobna zdravila je torej pomembno ugotoviti ustrezne biomarkerje, ki napovedujejo odgovor na zdravljenje. Potrebujemo tudi nove prognostične dejavnike (npr. NTRK1, NTRK2, NTRK3 ), ki bi obenem lahko služili kot tarče za razvoj novih, še učinkovitejših zdravil, lahko tudi kot napovedni dejavnik za afiniteto razsoja rakastih celic, k različnim organom, še posebej za CŽS. Večja izraženost interferon alfa (IFN) genov, ki se določa z IFN podpisom - Interferon Gamma Messenger RNA Signature in je napovedni dejavnik za boljši odgovor na imunoterapijo (PD1/PDL1 zaviralce). Zgodnje odkritje ponovitve ali razsoja bolezni nam onkologom omogoča zgodnji začetek zdravljenja oz spremembe terapevtske strategije, ko lahko ujamemo bolezen v manjšem obsegu in bolnika v boljši kondiciji in posledično daljše preživetje bolnika. Genetske analize rakastega tkiva in/ali tekočin s sekvenciranjem nove generacije iz rakastega tkiva oz telesnih tekočin, nam zelo zgodaj lahko napovejo spremembe dinamike bolezni oz zdravljenja tudi spremembe molekularnega profila bolezni. Breme cirkulirajoče tumorske DNK (cDNK) je zgodnji negativni napovedni dejavnik. Sekvenciranje tarčnih genov nam lahko določi različne genske spremembe oz mutacije ter spremembo molekularnega profila bolezni ob zdravljenju oz progresa bolezni. Različne genske mutacije so bolj tipične za določene rake in zdravljenje le teh, enako kažejo različno organsko afiniteto rakastih celic za razsoj.
Pomen za razvoj Slovenije
Cilj sodobnega zdravljenja onkoloških bolnikov je t.i. personaliziran pristop, s katerim vsakemu posameznemu bolniku želimo omogočiti čim bolj učinkovito in hkrati tudi čim manj toksično zdravljenje. Z boljšim razumevanjem dejavnikov, ki napovedujejo izhod bolezni (prognostični dejavniki) in možnost odgovora na določeno zdravljenje (prediktivni dejavniki) lahko personaliziran pristop izboljšamo. S tem posameznemu bolniku omogočimo večje možnosti za ozdravitev in hkrati lahko zmanjšamo tveganje za akutne in kronične posledice zdravljenja, ki jih protirakava zdravljenja lahko povzročajo. Večji delež ozdravljenih bolnikov, ki hkrati ne bodo imeli tudi hujših posledic zaradi zdravljenja, bo prispeval k večji moči naše države.   S takšnim pristopom pa ne koristimo samo vsakemu posameznemu bolniku, ampak tudi družbi kot celoti. Povprečna cena mesečnega zdravljenja z novimi protirakavimi zdravili za posameznega bolnika znaša več tisoč evrov. Kljub velikim stroškom zdravljenja mnogi bolniki z rakom, ki so zdravljeni s temi zdravili, od njih nimajo nobenih koristi. Vsedanjih razmerah finančne družbene krize postajajo stroški zdravljenja nevzdržni. Z boljšo in bolj usmerjeno uporabo novih zdravil lahko pomembno zmanjšamo stroške onkološkega zdravljenja.   Dosežki raziskovalnega programa bodo objavljeni v uglednih revijah in predstavljeni na mednarodnih znanstvenih oziroma strokovnih srečanjih, kar bo pripomogko k prepoznavnosti Slovenije v svetu. Naše raziskave bodo omogočile še intenzivnejše vključevanje slovenskih raziskovalcev v mednarodno znanstveno srenjo. V Sloveniji bo naš raziskovalni program doprinesel k čimprejšnjemu uvajanju sodobnih metod v rutinsko delo in k dvigu strokovne kvalitete. Med izvedbo programa bomo neprenehoma zagotavljali vzgojo in izobraževanje mlajših kadrov.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno