Projekti / Programi
Napovedni dejavniki poteka bolezni in odgovora na zdravljenje pri različnih vrst raka
01. januar 2020
- 31. december 2025
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.04.00 |
Medicina |
Onkologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B007 |
Biomedicinske vede |
Medicina (človek in vretenčarji) |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.02 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Klinična medicina |
sekvenciranje nove generacije, tekoča biopsija, prediktivni in prognostični dejavniki, napovedni dejavnik za odgovor na zdravljenje, različne vrste raka
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
27. marec 2023;
A3 za obdobje 2017-2021
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
632 |
15.578 |
15.081 |
23,86 |
| Scopus |
525 |
17.572 |
17.049 |
32,47 |
Raziskovalci (22)
Organizacije (3)
Povzetek
Na Onkološkem inštitutu Ljubljana se zdravijo bolniki z različnimi tipi tumorjev. Zdravijo se z vsemi sodobnimi metodami zdravljenja (poleg radioterapije in operacije), vključno z usmerjenimi zdravili in imunoterapijo.Ta raziskovalni program bo nadaljeval z že vzpostavljenimi raziskavami in razvojem novih prognostičnih in napovednih dejavnikov, ki lahko napovejo odziv na zdravljenje. To nam bo pomagalo najti najboljši osebni pristop k vsakemu bolniku in ponuditi optimalno zdravljenje za vsakega posameznega bolnika z rakom. Poznavanje stanja biomarkerjev pri bolnikih z različnimi vrstami raka nam lahko da informacije o poteku bolezni in odzivu na zdravljenje. Zgodnje odkrivanje recidiva ali napredovanja bolezni omogoča onkologom zgodnje zdravljenje in spremembo terapevtske strategije, ko lahko bolezen ujamemo v manjšem obsegu, bolnika pa v boljšem stanju zmogljivosti. Posledično lahko dosežemo daljše preživetje bolnika.
V ta namen bodo vključene genetske analize rakastih tkiv in / ali telesnih tekočin, ki so bile ocenjene z naslednjo generacijo sekvenc. Zaporedje ciljnih genov lahko določi različne genetske spremembe ali mutacije in spremeni molekularni profil bolezni med zdravljenjem ali v primeru napredovanja bolezni. Različne genske mutacije so bolj značilne za nekatere vrste raka in njihovo zdravljenje, prav tako pa kažejo na različno organsko afiniteto rakavih celic za vzrejo. Naslednja generacija sekvenc je novo orodje, ki je že validirano in zelo občutljivo za zgodnje zaznavanje sprememb v dinamiki bolezni ali sprememb v molekularnem profilu bolezni in lahko zagotovi podatke za hkratno odkrivanje in identifikacijo fuzijskih mutacij, točkovnih mutacij, in raven izražanja več kot sto genov, specifičnih za različne vrste raka. Razvili bomo nekaj novih potencialnih biomarkerjev, ki lahko napovedujejo afiniteto rakavih celic za razsoj, kot je prisotnost genetskih mutacij za tropomiozin kinazne receptorje (NTRK1, NTRK2, NTRK3), ki kažejo afiniteto za možgane, s slabo prognozo ali visoko izraženost interferona alfa (IFN) gena, ki ga bomo ovrednotili z Interferon Gamma Messenger RNA podpisom, ki bi lahko bil napovedni dejavnik za boljši odziv na imunoterapijo (zaviralci PD1 / PDL1).
Nova znanja in novi tumorski biomarkerji se bodo sčasoma uveljavili pri zdravljenju bolnikov z rakom v Sloveniji.
Pomen za razvoj znanosti
Zaradi boljšega razumevanja biologije raka so v zadnjih letih bila odobrena številna nova učinkovita protirakava sistemska zdravljenja. V onkologiji stremimo k t.i. personaliziranemu pristopu, pri katerem za vsakega posameznega bolnika želimo izbrati najučinkovitejše in hkrati najmanj toksično zdravljenje. Tako kot je pomembno poznati prognostične dejavnike in napovedne dejavnike za odgovor na določeno protirakavo zdravljenje, je koristno poznati tudi dejavnike, ki napovedujejo zaplete med zdravljenjem.
Največji napredek v zdravljenju raka v zadnjih letih predstavljajo tarčna zdravila ter imunoterapija. Še posebej so se tarčna zdravila izkazala za učinkovita pri tistih rakih, pri katerih so predhodno bile jasno identificirane signalne poti, ki so ključne za rast določenega tumorja (npr. cetuximab usmerjen proti prekomerno izraženem receptorju epidermalnega rastnega faktorja pri raku debelega črevesja in danke, trastuzumab usmerjen proti prekomerno izraženem HER-2 pri HER-2 pozitivnem raku dojke, imatinib usmerjen proti proteinu Bcr-Abl pri kronični mieločni levkemiji, gefitinib usmerjen proti aktivirajoči mutaciji v EGFR receptorju pri ne- drobnoceličnem pljučnem raku). Pri teh rakih imamo na voljo tudi biomarkerje, ki napovedujejo odgovor na zdravljenje s temi zdravili. Žal pa niso vsa tarčna zdravila taka. Čeprav se imenujejo tarčna zdravila, za mnoga tarčna zdravila jasnega mehanizma delovanja in jasnih tarč v celici ne poznamo ali pa so usmerjena proti signalnim potem, ki niso ključne za razvoj tumorja. Posledično za njih ne poznamo biomarkerjev, na osnovi katerih bi izbrali najbolj primerne bolnike za zdravljenje s temi tarčnimi zdravili. Takšna tarčna zdravila so na primer tudi zaviralci mTOR, ki jih uporabljamo v zdravljenju napredovalega raka ledvčnih celic ali VEGF zaviralci, ki jih uporabljamo v zdravljenju napredovalega raka debelega črevesa in danke. Pred zdravljenjem z zaviralcem mTOR ali VEGF ne znamo napovedati pri katerih bolnikih je verjetnost za odgovor na zdravljenje večje. V vsakem primeru pa pri večini bolnikov, ki tovrstno zdravljenje prejemajo, povzročimo neželene učinke. Za ta in podobna zdravila je torej pomembno ugotoviti ustrezne biomarkerje, ki napovedujejo odgovor na zdravljenje.
Potrebujemo tudi nove prognostične dejavnike (npr. NTRK1, NTRK2, NTRK3 ), ki bi obenem lahko služili kot tarče za razvoj novih, še učinkovitejših zdravil, lahko tudi kot napovedni dejavnik za afiniteto razsoja rakastih celic, k različnim organom, še posebej za CŽS. Večja izraženost interferon alfa (IFN) genov, ki se določa z IFN podpisom - Interferon Gamma Messenger RNA Signature in je napovedni dejavnik za boljši odgovor na imunoterapijo (PD1/PDL1 zaviralce).
Zgodnje odkritje ponovitve ali razsoja bolezni nam onkologom omogoča zgodnji začetek zdravljenja oz spremembe terapevtske strategije, ko lahko ujamemo bolezen v manjšem obsegu in bolnika v boljši kondiciji in posledično daljše preživetje bolnika. Genetske analize rakastega tkiva in/ali tekočin s sekvenciranjem nove generacije iz rakastega tkiva oz telesnih tekočin, nam zelo zgodaj lahko napovejo spremembe dinamike bolezni oz zdravljenja tudi spremembe molekularnega profila bolezni. Breme cirkulirajoče tumorske DNK (cDNK) je zgodnji negativni napovedni dejavnik. Sekvenciranje tarčnih genov nam lahko določi različne genske spremembe oz mutacije ter spremembo molekularnega profila bolezni ob zdravljenju oz progresa bolezni. Različne genske mutacije so bolj tipične za določene rake in zdravljenje le teh, enako kažejo različno organsko afiniteto rakastih celic za razsoj.
Pomen za razvoj Slovenije
Cilj sodobnega zdravljenja onkoloških bolnikov je t.i. personaliziran pristop, s katerim vsakemu posameznemu bolniku želimo omogočiti čim bolj učinkovito in hkrati tudi čim manj toksično zdravljenje. Z boljšim razumevanjem dejavnikov, ki napovedujejo izhod bolezni (prognostični dejavniki) in možnost odgovora na določeno zdravljenje (prediktivni dejavniki) lahko personaliziran pristop izboljšamo. S tem posameznemu bolniku omogočimo večje možnosti za ozdravitev in hkrati lahko zmanjšamo tveganje za akutne in kronične posledice zdravljenja, ki jih protirakava zdravljenja lahko povzročajo. Večji delež ozdravljenih bolnikov, ki hkrati ne bodo imeli tudi hujših posledic zaradi zdravljenja, bo prispeval k večji moči naše države.
S takšnim pristopom pa ne koristimo samo vsakemu posameznemu bolniku, ampak tudi družbi kot celoti. Povprečna cena mesečnega zdravljenja z novimi protirakavimi zdravili za posameznega bolnika znaša več tisoč evrov. Kljub velikim stroškom zdravljenja mnogi bolniki z rakom, ki so zdravljeni s temi zdravili, od njih nimajo nobenih koristi. Vsedanjih razmerah finančne družbene krize postajajo stroški zdravljenja nevzdržni. Z boljšo in bolj usmerjeno uporabo novih zdravil lahko pomembno zmanjšamo stroške onkološkega zdravljenja.
Dosežki raziskovalnega programa bodo objavljeni v uglednih revijah in predstavljeni na mednarodnih znanstvenih oziroma strokovnih srečanjih, kar bo pripomogko k prepoznavnosti Slovenije v svetu. Naše raziskave bodo omogočile še intenzivnejše vključevanje slovenskih raziskovalcev v mednarodno znanstveno srenjo. V Sloveniji bo naš raziskovalni program doprinesel k čimprejšnjemu uvajanju sodobnih metod v rutinsko delo in k dvigu strokovne kvalitete. Med izvedbo programa bomo neprenehoma zagotavljali vzgojo in izobraževanje mlajših kadrov.
