Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Napovedni dejavniki poteka bolezni in odgovora na zdravljenje pri raku dojk in drugih rakih

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.04.00  Medicina  Onkologija   

Koda Veda Področje
B000  Biomedicinske vede   

Koda Veda Področje
3.02  Medicinske in zdravstvene vede  Klinična medicina 
Ključne besede
prognostični dejavnik, napovedni dejavnik za odgovor na zdravljenje, rak dojke, rak ledvičnih celic, kolorektali rak, difuzni velikocelični B-celični limfom
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (20)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  14114  dr. Darja Arko  Onkologija  Raziskovalec  2015 - 2019  324 
2.  16303  dr. Simona Borštnar  Onkologija  Raziskovalec  2015 - 2019  502 
3.  20133  Nina Čas Sikošek  Onkologija  Tehnični sodelavec  2016 - 2019  85 
4.  38250  dr. Luka Čavka  Medicina  Mladi raziskovalec  2015 - 2019  35 
5.  04041  dr. Jurček Dimec  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015 - 2016  101 
6.  15875  dr. Cvetka Grašič Kuhar  Onkologija  Raziskovalec  2015 - 2019  261 
7.  12022  dr. Barbara Jezeršek Novaković  Onkologija  Vodja  2015 - 2019  333 
8.  10772  dr. Rajko Kavalar  Onkologija  Raziskovalec  2016 - 2019  253 
9.  12224  dr. Borut Kragelj  Onkologija  Raziskovalec  2015 - 2019  81 
10.  34225  dr. Tanja Marinko  Medicina  Raziskovalec  2016 - 2019  167 
11.  20055  dr. Erika Matos  Onkologija  Raziskovalec  2018 - 2019  197 
12.  13541  dr. Janja Ocvirk  Onkologija  Raziskovalec  2015 - 2019  832 
13.  29647  dr. Maja Pakiž  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2015  221 
14.  20056  dr. Martina Reberšek  Onkologija  Raziskovalec  2015  264 
15.  33230  dr. Nina Ružić Gorenjec  Matematika  Raziskovalec  2016 - 2019  52 
16.  24577  dr. Boštjan Šeruga  Medicina  Raziskovalec  2015 - 2019  310 
17.  13157  dr. Breda Škrbinc  Onkologija  Raziskovalec  2015 - 2017  108 
18.  01324  dr. Iztok Takač  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2015 - 2019  920 
19.  24479  Milanka Urankar    Tehnični sodelavec  2015 - 2017 
20.  11747  dr. Branko Zakotnik  Onkologija  Raziskovalec  2015 - 2019  425 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0302  ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA  Ljubljana  5055733000  15.789 
2.  0334  Univerzitetni klinični center Maribor  Maribor  5054150000  23.106 
3.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  48.742 
Povzetek
V onkologiji so v središču raziskovanja prognostični in prediktivni dejavniki, oziroma dejavniki, ki napovedujejo odgovor na zdravljenje. S pomočjo teh lahko uresničujemo t.i.  personaliziran pristop k zdravljenju, s katerim želimo vsakemu posameznemu rakavemu bolniku nuditi optimalno obravnavo oziroma zdravljenje. S pomočjo prognostičnih dejavnikov lahko identificiramo podskupine bolnikov, ki potrebujejo boljše zdravljenje oziroma boljšo obravnavo. Hkrati nekateri molekularni prognostični dejavniki lahko tudi služijo kot tarče za razvoj novih protirakavih zdravil. Napovedni dejavniki napovedujejo odgovor na zdravljenje z določenim zdravljenjem.     Pri bolnicah s zgodnjim  trojno negativnim rakom dojke (TNRD) želimo preučiti prognostični vpliv limfocitne infiltracije tumorja (LIT) in hkrati opredeliti tudi njeno napovedno vrednost  za odgovor na zdravljneje s kemoterapijo. Z ugotovitvami bi lahko pomembno prispevali k izboljšanju zdravljenja bolnic z zgodnjim TNRD.   Pri mladih (( 35 let) bolnicah z zgodnjim rakom dojke je bolezen prognostično manj ugodna kot pri starejših bolnicah in zato so te bolnice običajno intenzivno zdravljene s kombiniranim zdravljenjem. V tej skupini bolnic  želimo  preučiti različne klinične, pato-histološke in molekularne prognostične dejavnike. Nadalje v tej ranljivi skupini bolnic želimo ugotoviti dejavnike, ki so povezani z izgubo plodnosti po zdravljenju raka dojke.   Pri slovenskih bolnicah z rakom dojke smo ob predstavitvi bolezni neredko priča lokalno- napredovali bolezni, pri kateri je zaradi zvečanega obsega bolezni možnost ozdravitve kljub ustreznemu zdravljenju zmanjšana. Preučiti želimo morebitne vzroke za pojavnost lokalno-napredovale rak dojke pri naših bolnicah. Vzrok za visoko pojavnost lokalno-napredovale bolezni bi lahko bil v neučinkovitih diagnostičnih postopkih oziroma v zdravstvenem sistemu in/ali v bolnicah samih.   Pri bolnikih z napredovalim rakom ledvičnih celic poznamo različne prognostične klinične dejavnike, ne poznamo pa še nobenih  klinično uporabnih napovednih dejavnikov za odgovor na zdravljenje. Pri bolnikih z napredovalim rakom ledvičnih celic želimo določiti molekularne dejavnike, ki bi napovedovali odgovor na zdravljenje z zaviralci mTOR.   Čeprav imamo v zdravljenju napredovalega kolorektalnega raka na voljo več novih tarčnih zdravil, je kljub temu bolezen običajno  še zmeraj neozdravljiva. Ugotavljali bomo vpliv že uveljavljenih in novih dejavnikov na potek bolezni.   Rituksimab v kombinaciji s kemoterapijo pomembno izboljša izhod bolnikov z difuznim velikoceličnim B-celičnim limfom (DVCLB). Ugotoviti želimo ali klasični prognostični dejavniki pri tej bolezni ohranijo prognostično napovedno vrednost tudi pri bolnikih z DVCLB, ki so zdravljeni z rituksimabom. Ugotavljali bomo tudi napovedne dejavnike za odgovor na zdravljenje z rituksimabom.
Pomen za razvoj znanosti
Zaradi boljšega razumevanja biologije raka so v zadnjih letih bila odobrena številna nova učinkovita protirakava sistemska zdravljenja. V onkologiji stremimo k t.i. personaliziranemu pristopu, pri katerem za vsakega posameznega bolnika želimo izbrati najučinkovitejše in hkrati najmanj toksično zdravljenje. Tako kot je pomembno poznati prognostične dejavnike in napovedne dejavnike za odgovor na določeno protirakavo zdravljenje, je koristno poznati tudi dejavnike, ki napovedujejo zaplete med zdravljenjem.      Pri trojno negativnem raku dojke (TNRD) zdravljenje s kemoterapijo še zmeraj predstavlja edino možno sistemsko zdravljenje, saj za to bolezen nimamo na voljo nobenih tarčnih zdravil in hormonske terapije. Pri zgodnjem TNRD, pri katerem stremimo k ozdravitvi oziroma preprečitvi ponovitve bolezni, ni povsem jasno kakšna vrsta kemoterapije (antraciklini, taksani, antraciklini in taksani, cisplatin) in kakšna intenzivnost kemoterapije (standardno zdravljenje ali dozno intenzivno zdravljenje) je za posamezno bolnico najbolj učinkovita. Pri TNRD limfocitna infiltracija tumorja (LIT) lahko predstavlja pomemben prognostični dejavnik, ki bi lahko služil tudi kot pomemben napovedni dejavnik na zdravljenje z različnimi vrstami kemoterapije. Na primer, bolnice z močno LIT, ki imajo lahko zelo dobro prognozo potrebujejo manj intenzivno zdravljenje s kemoterapijo ali ga morda sploh ne potrebujejo. Nasprotno, bolnice, pri katerih je LIT pičla, potrebujejo zelo intenzivno zdravljenje s kemoterapijo in to s točno določenimi citostatiki. Seveda je personaliziran pristop pomemben tudi z vidika toksičnosti, saj bolnicam ne želimo po nepotrebnem povzročati akutnih in kroničnih neželenih učinkov, ki jih zdravljenje s kemoterapijo lahko povzroča (okvara srca, sekundarne levkemije, nevropatija).   Zelo mlade bolnice z zgodnjim rakom dojke običajno potrebujejo kombinirano zdravljenje, saj je bolezen pri njih prognostično manj ugodna. Pa vendar, med mladimi bolnicami z zgodnjim rakom dojke določene podskupine bolnic lahko ne potrebujejo intenzivnega zdravljenja. Boljše razumevanje bolezni in odkritje novih prognostičnih dejavnikov bi lahko vodilo k boljšemu zdravljenju teh bolnic. Z zdravljenjem lahko povzročimo številne neželene učinke, ki mladi bolnici z rakom dojke lahko hudo poslabšajo kvaliteto življenja. Zagotvo je okvara plodnosti eden pomembnejših neželenih učinkov, ki jih sistemsko zdravljenje lahko povzroči. Z zdravljenjem povezani in ostali dejavniki, ki so povezani s pojavom neplodnosti pri slovenskih bolnicah po zdravljenju raka dojke, niso poznani. Lokalno-napredovali rak dojk predstavlja pomembno zdravstveno breme. Ne glede na vrsto zdravljenja, ki ga prejmejo, imajo bolnice z lokalno-napredovalo boleznijo slabši izhod bolezni zaradi večjega anatomskega obsega bolezni Dejavniki, ki so povezani s povečano pojavnostjo lokalno-napredovalega raka dojke, bi lahko bili specifični za slovenski prostor.              Največji napredek v zdravljenju raka v zadnjih letih predstavljajo tarčna zdravila. Še posebej so se tarčna zdravila izkazala za učinkovita pri tistih rakih, pri katerih  so predhodno bile jasno identificirane signalne poti, ki so ključne za rast določenega tumorja (npr. trastuzumab usmerjen proti prekomerno izraženem HER-2 pri HER-2 pozitivnem raku dojke, imatinib usmerjen proti proteinu Bcr-Abl pri kronični mieločni levkemiji ali gefitinib usmerjen proti aktivirajoči mutaciji v EGFR receptorju pri ne-drobnoceličnem pljučnem raku). Pri teh rakih imamo na voljo tudi biomarkerje, ki napovedujejo odgovor na zdravljenje s temi zdravili. Žal pa niso vsa tarčna zdravila taka. Čeprav se imenujejo tarčna zdravila, za mnoga tarčna zdravila jasnega mehanizma delovanja in jasnih tarč v celici ne poznamo ali pa so usmerjena proti signalnim potem, ki niso ključne za razvoj tumorja. Posledično za njih ne poznamo biomarkerjev, na osnovi katerih bi izbrali najbolj primerne bolnike za zdravljenje s temi tarčnimi zdravili. Takšna tarčna zdrav
Pomen za razvoj Slovenije
Cilj sodobnega zdravljenja onkoloških bolnikov je t.i. personaliziran pristop, s katerim vsakemu posameznemu bolniku želimo omogočiti čim bolj učinkovito in hkrati tudi čim manj toksično zdravljenje. Z boljšim razumevanjem dejavnikov, ki napovedujejo izhod bolezni (prognostični dejavniki) in možnost odgovora na določeno zdravljenje (prediktivni dejavniki) lahko personaliziran pristop izboljšamo. S tem posameznemu bolniku omogočimo večje možnosti za ozdravitev in hkrati lahko zmanjšamo tveganje za akutne in kronične posledice zdravljenja, ki jih protirakava zdravljenja lahko povzročajo. Večji delež ozdravljenih bolnikov, ki hkrati ne bodo imeli tudi hujših posledic zaradi zdravljenja, bo prispeval k večji moči naše države.  S takšnim pristopom pa ne koristimo samo vsakemu posameznemu bolniku, ampak tudi družbi kot celoti. Povprečna cena mesečnega zdravljenja z novimi protirakavimi zdravili za posameznega bolnika znaša več tisoč evrov. Kljub velikim stroškom zdravljenja mnogi bolniki z rakom, ki so zdravljeni s temi zdravili, od njih nimajo nobenih koristi. Vsedanjih razmerah finančne družbene krize postajajo stroški zdravljenja nevzdržni. Z boljšo in bolj usmerjeno uporabo novih zdravil lahko pomembno zmanjšamo stroške onkološkega zdravljenja.  Dosežki raziskovalnega programa bodo objavljeni v uglednih revijah in predstavljeni na mednarodnih znanstvenih oziroma strokovnih srečanjih, kar bo pripomogko k prepoznavnosti Slovenije v svetu. Naše raziskave bodo omogočile še intenzivnejše vključevanje slovenskih raziskovalcev v mednarodno znanstveno srenjo. V Sloveniji bo naš raziskovalni program doprinesel k čimprejšnjemu uvajanju sodobnih metod v rutinsko delo in k dvigu strokovne kvalitete. Med izvedbo programa bomo neprenehoma zagotavljali vzgojo in izobraževanje mlajših kadrov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno