Projekti / Programi
Vpliv podnebnih sprememb na dinamiko akumulacije lesne biomase bukve in smreke v Sloveniji in ovrednotenje s tem povezanih potencialov rasti biogospodarstva
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
4.01.01 |
Biotehnika |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Gozd - gozdarstvo |
Koda |
Veda |
Področje |
4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
klimatske spremembe, nastajanje lesa, modeliranje, dendrokronologija, anatomija lesa, gozdna produkcija, kakovost lesa, ekonomija, bio-gospodarstvo
Raziskovalci (21)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
51924 |
dr. Domen Arnič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Mladi raziskovalec |
2020 - 2022 |
61 |
2. |
10890 |
dr. Emil Erjavec |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
1.181 |
3. |
22609 |
dr. Jožica Gričar |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
538 |
4. |
29633 |
dr. Polona Hafner |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
159 |
5. |
19106 |
dr. Miha Humar |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
1.317 |
6. |
39600 |
dr. Jernej Jevšenak |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
105 |
7. |
16329 |
dr. Luka Juvančič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
422 |
8. |
30768 |
dr. Tina Kocjančič |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
34 |
9. |
53233 |
dr. Luka Krajnc |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
92 |
10. |
17034 |
dr. Nike Krajnc |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
954 |
11. |
17333 |
Robert Krajnc |
|
Tehnični sodelavec |
2020 - 2021 |
56 |
12. |
37425 |
dr. Davor Kržišnik |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
183 |
13. |
28503 |
dr. Boštjan Lesar |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
475 |
14. |
11595 |
dr. Tomislav Levanič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
614 |
15. |
50007 |
Urša Osolnik |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
10 |
16. |
29428 |
dr. Peter Prislan |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Vodja |
2020 - 2023 |
350 |
17. |
38944 |
Ilona Rac |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
95 |
18. |
53019 |
Gregor Skoberne |
|
Tehnični sodelavec |
2022 - 2023 |
0 |
19. |
38471 |
Darja Stare |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2021 |
222 |
20. |
35079 |
Matevž Triplat |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
228 |
21. |
20457 |
Andreja Žagar |
|
Tehnični sodelavec |
2020 - 2023 |
62 |
Organizacije (2)
Povzetek
Klimatska opazovanja preteklih pet desetletij v Sloveniji, ki je prehodna regija med sredozemskimi, alpskimi in zmernimi klimatskimi režimi, kažejo povečanje povprečnih letnih temperatur ter spremembe v porazdelitvi padavin. Takšni trendi so skladni tudi s scenariji klimatskih sprememb za naslednja desetletja. Številne raziskave sezonskega nastajanja lesa kažejo, da globalno segrevanje v zmernih in hladnih ekosistemih severne poloble vplivajo na trajanje in dinamiko nastajanja lesa, kar lahko vodi k večji produktivnost gozdnih sestojev. Ravno nasprotno nekatere dendrokronološke študije kažejo, da vse pogostejši ekstremni vremenski dogodki (npr. suše, vročinski valovi, žledolomi, vetrolomi) negativno vplivajo na rast dreves. Spremembe rastnih pogojev pa ne vplivajo le na produkcijo lesa ampak tudi na njegovo strukturo, lastnosti in posledično uporabnost. Spremembe produktivnosti gozdov in razpoložljivosti lesne biomase bodo vplivale na ekonomiko gozdarstva in lesno-predelovalne industrije. Poleg tega ni jasno kako bodo spremembe v ponudbi in povpraševanju lesne biomase vplivale na razvoj trajnostnega biogospodarstva. Bukev (Fagus sylvatica L.) in smreka (Picea abies (L.) H. Karst.) sta najbolj pogost in razširjeni vrsti ne le v Sloveniji ampak tudi v večjem delu Evrope. Zato je pomembno razumevanje odziva teh dveh vrst na vpliv klimatskih sprememb, kar bo omogočalo natančno oceno ekoloških in ekonomskih posledic. Cilj predlaganega projekta je zato (I) razviti model, ki pojasnjuje vpliv vremenskih razmer (in ekstremni vremenskih dogodkov) na produkcijo in anatomsko strukturo lesa bukve in smreke, (II) oceniti vpliv spreminjajočih okoljskih pogojev na lastnosti in uporabnost lesa ter (III) oceniti vpliv klimatskih sprememb na ekonomijo gozdarstva in lesno predelovalne industrije ter na razvoj v trajnostnega biogospodarstva v Sloveniji. Skladno s cilji je projekt organiziran v pet delovnih sklopov (DS), ki zajemajo specifična raziskovalna vprašanja. V okviru DS1 so predvidene naloge in aktivnosti povezane z vodenjem projekta ter komunikacijo in diseminacijo projektnih rezultatov. Namen DS2 je raziskati vpliv razmerja med klimo in vremenom, s pomočjo podatkov sezonskega spremljanja nastajanja lesa, dnedrokronologije in kvantitativne anatomije lesa. V ta namen bomo uporabili podatke preteklih ARRS projektov, predvideno pa je tudi zbiranje novih podatkov, na rastiščih, ki so jih nedavno prizadeli ekstremni vremenski dogodki. Rezultate DS2 bomo uporabili za napovedovanje produktivnosti bukovih in smrekovih sestojev pod vplivom klimatskih sprememb. Vpliv spreminjajočih rastnih pogojev na lastnosti in torej kakovost lesne biomase bomo raziskali znotraj DS3. Načrtovano je dodatno vzorčenje na rastiščih po Sloveniji, ki se razlikujejo po rastnih pogojih ter karakteristikah dreves. Analizirali bomo izbrane strukturne (npr. lastnosti vlaken), fizikalne (npr. gostota, dinamika navlaževanja/sušenja) in mehanske lastnosti (npr. modul elastičnosti) vzorcev lesa z namenom oceniti vpliv različnih rastnih pogojev na lastnosti in uporabnost lesa. Rezultate DS2 in DS3 bomo uporabili za količinsko ovrednotenje in karakterizacijo lesne biomase bukve in smreke za oceno ekonomskih posledic klimatskih sprememb v gozdarstvu in lesno predelovalni industriji. Pridobljene podatke bomo uporabili za pregled bilanc snovnih tokov, kar bo omogočalo napovedovanje vpliva novih vrednostnih verig na ponudbo in povpraševanje lesene biomase. Na podlagi tega bomo pripravili in ovrednotili možne scenarije razvoja trajnostnega biogospodarstva v Sloveniji.