Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Vpliv podnebnih sprememb na dinamiko akumulacije lesne biomase bukve in smreke v Sloveniji in ovrednotenje s tem povezanih potencialov rasti biogospodarstva

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.01  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Gozd - gozdarstvo 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
klimatske spremembe, nastajanje lesa, modeliranje, dendrokronologija, anatomija lesa, gozdna produkcija, kakovost lesa, ekonomija, bio-gospodarstvo
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (21)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  51924  dr. Domen Arnič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2020 - 2022  63 
2.  10890  dr. Emil Erjavec  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2020 - 2023  1.191 
3.  22609  dr. Jožica Gričar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  550 
4.  29633  dr. Polona Hafner  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  162 
5.  19106  dr. Miha Humar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  1.352 
6.  39600  dr. Jernej Jevšenak  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  117 
7.  16329  dr. Luka Juvančič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2020 - 2023  432 
8.  30768  dr. Tina Kocjančič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2020 - 2022  35 
9.  53233  dr. Luka Krajnc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  97 
10.  17034  dr. Nike Krajnc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  961 
11.  17333  Robert Krajnc    Tehnični sodelavec  2020 - 2021  57 
12.  37425  dr. Davor Kržišnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  192 
13.  28503  dr. Boštjan Lesar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  498 
14.  11595  dr. Tomislav Levanič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  618 
15.  50007  Urša Osolnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2022  16 
16.  29428  dr. Peter Prislan  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja  2020 - 2023  360 
17.  38944  Ilona Rac  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2020 - 2022  107 
18.  53019  Gregor Skoberne    Tehnični sodelavec  2022 - 2023  46 
19.  38471  Darja Stare  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2021  226 
20.  35079  Matevž Triplat  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  237 
21.  20457  Andreja Žagar    Tehnični sodelavec  2020 - 2022  65 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  12.307 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  67.299 
Povzetek
Klimatska opazovanja preteklih pet desetletij v Sloveniji, ki je prehodna regija med sredozemskimi, alpskimi in zmernimi klimatskimi režimi, kažejo povečanje povprečnih letnih temperatur ter spremembe v porazdelitvi padavin. Takšni trendi so skladni tudi s scenariji klimatskih sprememb za naslednja desetletja. Številne raziskave sezonskega nastajanja lesa kažejo, da globalno segrevanje v zmernih in hladnih ekosistemih severne poloble vplivajo na trajanje in dinamiko nastajanja lesa, kar lahko vodi k večji produktivnost gozdnih sestojev. Ravno nasprotno nekatere dendrokronološke študije kažejo, da vse pogostejši ekstremni vremenski dogodki (npr. suše, vročinski valovi, žledolomi, vetrolomi) negativno vplivajo na rast dreves. Spremembe rastnih pogojev pa ne vplivajo le na produkcijo lesa ampak tudi na njegovo strukturo, lastnosti in posledično uporabnost. Spremembe produktivnosti gozdov in razpoložljivosti lesne biomase bodo vplivale na ekonomiko gozdarstva in lesno-predelovalne industrije. Poleg tega ni jasno kako bodo spremembe v ponudbi in povpraševanju lesne biomase vplivale na razvoj trajnostnega biogospodarstva. Bukev (Fagus sylvatica L.) in smreka (Picea abies (L.) H. Karst.) sta najbolj pogost in razširjeni vrsti ne le v Sloveniji ampak tudi v večjem delu Evrope. Zato je pomembno razumevanje odziva teh dveh vrst na vpliv klimatskih sprememb, kar bo omogočalo natančno oceno ekoloških in ekonomskih posledic. Cilj predlaganega projekta je zato (I) razviti model, ki pojasnjuje vpliv vremenskih razmer (in ekstremni vremenskih dogodkov) na produkcijo in anatomsko strukturo lesa bukve in smreke, (II) oceniti vpliv spreminjajočih okoljskih pogojev na lastnosti in uporabnost lesa ter (III) oceniti vpliv klimatskih sprememb na ekonomijo gozdarstva in lesno predelovalne industrije ter na razvoj v trajnostnega biogospodarstva v Sloveniji. Skladno s cilji je projekt organiziran v pet delovnih sklopov (DS), ki zajemajo specifična raziskovalna vprašanja. V okviru DS1 so predvidene naloge in aktivnosti povezane z vodenjem projekta ter komunikacijo in diseminacijo projektnih rezultatov. Namen DS2 je raziskati vpliv razmerja med klimo in vremenom, s pomočjo podatkov sezonskega spremljanja nastajanja lesa, dnedrokronologije in kvantitativne anatomije lesa. V ta namen bomo uporabili podatke preteklih ARRS projektov, predvideno pa je tudi zbiranje novih podatkov, na rastiščih, ki so jih nedavno prizadeli ekstremni vremenski dogodki. Rezultate DS2 bomo uporabili za napovedovanje produktivnosti bukovih in smrekovih sestojev pod vplivom klimatskih sprememb. Vpliv spreminjajočih rastnih pogojev na lastnosti in torej kakovost lesne biomase bomo raziskali znotraj DS3. Načrtovano je dodatno vzorčenje na rastiščih po Sloveniji, ki se razlikujejo po rastnih pogojih ter karakteristikah dreves. Analizirali bomo izbrane strukturne (npr. lastnosti vlaken), fizikalne (npr. gostota, dinamika navlaževanja/sušenja) in mehanske lastnosti (npr. modul elastičnosti) vzorcev lesa z namenom oceniti vpliv različnih rastnih pogojev na lastnosti in uporabnost lesa. Rezultate DS2 in DS3 bomo uporabili za količinsko ovrednotenje in karakterizacijo lesne biomase bukve in smreke za oceno ekonomskih posledic klimatskih sprememb v gozdarstvu in lesno predelovalni industriji. Pridobljene podatke bomo uporabili za pregled bilanc snovnih tokov, kar bo omogočalo napovedovanje vpliva novih vrednostnih verig na ponudbo in povpraševanje lesene biomase. Na podlagi tega bomo pripravili in ovrednotili možne scenarije razvoja trajnostnega biogospodarstva v Sloveniji.
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno