Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Samosestavljivi in napredni biopolimerni ovoji za mikrokapsulacijo probiotikov in starterskih kultur

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.00  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava   
Ključne besede
mikrobna mikrokapsulacija; načrtovanje nosilcev; biopolimeri; samo-sestavljive molekule; tarčna dostava, odpornost na inhibicijo s produktom
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
9.890,96
A''
1.674,56
A'
5.217,28
A1/2
6.736,71
CI10
12.193
CImax
678
h10
48
A1
33,25
A3
31,35
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 30. september 2022; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  623  14.163  12.340  19,81 
Scopus  628  15.408  13.485  21,47 
Raziskovalci (19)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  39095  dr. Miha Bahun  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2020 - 2022  30 
2.  11150  dr. Bojana Bogovič Matijašić  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2020 - 2022  362 
3.  51167  Doris Bračič  Tekstilstvo in usnjarstvo  Raziskovalec  2020 - 2022  21 
4.  24407  dr. Iztok Dogša  Biotehnologija  Raziskovalec  2020 - 2022  171 
5.  19753  dr. Lidija Fras Zemljič  Tekstilstvo in usnjarstvo  Raziskovalec  2020 - 2022  467 
6.  25788  dr. Boštjan Genorio  Materiali  Raziskovalec  2020 - 2022  238 
7.  18511  dr. Polona Jamnik  Biotehnologija  Raziskovalec  2020 - 2022  869 
8.  17916  dr. Iztok Jože Košir  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2022  495 
9.  24332  dr. Manja Kurečič  Materiali  Raziskovalec  2020 - 2022  206 
10.  25516  dr. Petra Mohar Lorbeg  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2020 - 2022  98 
11.  37419  dr. Miha Ocvirk  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2020 - 2022  134 
12.  29336  dr. Ilja Gasan Osojnik Črnivec  Kemija  Vodja projekta/programa  2020 - 2022  194 
13.  36376  dr. Diana Paveljšek  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2020 - 2022  28 
14.  35476  dr. Olivija Plohl  Tekstilstvo in usnjarstvo  Raziskovalec  2020 - 2022  86 
15.  10873  dr. Nataša Poklar Ulrih  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2022  768 
16.  23417  dr. Iztok Prislan  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2022  188 
17.  53547  Ksenija Rutnik  Kemija  Mladi raziskovalec  2020 - 2022  13 
18.  15466  dr. Mihaela Skrt  Biotehnologija  Raziskovalec  2020 - 2022  138 
19.  51227  Luka Šturm  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2020 - 2022  22 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0103  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo  Ljubljana  1626990  21.273 
2.  0416  Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije  Žalec  5051762000  3.903 
3.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  63.013 
4.  0795  Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo  Maribor  5089638010  23.601 
Povzetek
Mikrokapsuliranje je tehnika, s katero jedrni material prevlečemo ali ujamemo v polimerni material, da proizvedemo mikro-kroglice, mikro-kapsule in mikro-agregate v območju velikosti 1-1000 µm. Ta vsestranska tehnologija je uporabna za širok nabor izdelkov, kot so zdravilne učinkovine, arome, hlapna olja, rastlinski izvlečki, encimi in številne druge snovi. V zadnjih desetletjih se ta tehnologija uporablja tudi na področju imobilizacije mikrobnih celic zaradi številnih prednosti pred drugimi imobilizacijskimi tehnikami. Zaradi obilice naravnih biopolimerov raznolikih površinskih in koloidnih lastnosti ter dandanašnje sposobnosti preučevanja njihovih medsebojnih interakcij na molekularnem nivoju, se ponujajo številne priložnosti za razvoj naprednih namenskih dostavnih sistemov kapsuliranja mikroorganizmov, zlasti na področjih vodenja biotehnoloških procesov za proizvodnjo živil in razvoju probiotikov, ki so namenjeni zauživanju. Namen kapsuliranja celic se znatno razlikuje glede na njihovo končno uporabo. Pri kapsuliranju starterskih kultur za namen fermentacije zmanjšamo čas adaptacije v brozgi, dosegamo visoko celično gostoto v nosilcu, izboljšamo kinetiko procesa, zmanjšamo možnost za mikrobno kontaminacijo in omogočimo enostavnejšo separacijo ter ponovno uporabo biomase v naslednji šarži. Pri probiotikih, ki so namenjeni zauživanju, so cilji kapsuliranja drugačni, saj nosilec mikroorganizmu predstavlja predvsem zaščito med shranjevanjem ter zaščito pred prebavo, v naprednejših aplikacijah pa deluje tudi kot dostavni sistem v ciljni del prebavnega trakta ali drugih tkiv. Na področju razvoja materialov so bile prikazane številne lastnosti za povezovanje biopolimerov in sorodnih molekul kot naravnih gradnikov za votle oziroma porozne in ne porozne strukture z različno stopnjo notranje in zunanje organiziranosti, ki nakazujejo na del njihovega potenciala za uporabo v kapsulacijskih tehnikah. Polimeri, kot so strukturne komponente celične stene rastlin (pektin) in alg (alginat) ali škrob in njegovi derivati nudijo številne možnosti za pripravo prehransko varnih materialov z nadzorovano velikostjo, morfologijo in površinskimi ter strukturnimi lastnostmi. Številne od teh strukturnih komponent je mogoče pridobiti iz odpadnih surovin živilsko predelovalne industrije, s področja dejavnosti slovenske agroživilske industrije gre predvsem za odpadke predelave sadja (jabolčne lupine in ostanki po predelavi citrusov). V projektu bomo zadevne naravne snovi (predvsem rastlinske polisaharide in druge komponente rastlinskega izvora) temeljito okarakterizirali in jih uporabili kot gradnike za samodejno oziroma usmerjeno organizacijo. Pridobljene supramolekularne strukture bodo služile kot samostojni ovoji ali pa kot namenske strukturne šablone za širok nabor različnih postopkov kapsuliranja mikroorganizmov za izdelke, ki so namenjeni za zauživanje in/ali za stik z živili. Izbrane nosilce bomo uporabili na dveh primerih uporabe za kapsuliranje mikroorganizmov, to je za (i) kapsuliranje kvasovk za optimiranje pridobivanja etanola in (ii) za podaljšano zadrževanje v prebavilih in kot prebiotik za lastni izolat probiotičnih mlečnokislinskih bakterij. V obeh primerih bomo določili parametre učinkovitosti kapsuliranja, procesno in biološko aktivnost, kakor tudi sposobnost kapsulacijskega sistema za fermentacijo oziroma dostavo mikroorganizmov na celičnem nivoju. Projekt bo usmerjen v namensko pripravo mikrokapsulacijskih nosilcev rastlinskega izvora z natančno definiranimi površinskimi lastnostmi. Na ta način bomo sistematično preučili fizikalno, kemijsko in biološko ozadje, ki uravnava učinkovitost ujetja, preživetja in aktivnosti mikroorganizmov v napredne nosilce, s čimer bomo omogočili prehod iz uveljavljenih sistemov na osnovi alginatnih hidrogelov. Pripravljene nosilce bomo optimizirali za kapsuliranje modelnih mikroorganizmov ter preverili primernost razvitih mikrokapsulacijskih sistemov za reševanje specifičnih aktualnih izzivov v biotehnolo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno