Projekti / Programi
Posledice posredne uporabe interneta za internetne veščine starejših
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
starejši, digitalne neenakosti, digitalna vključenost, posredna uporaba interneta, internetne veščine, učenje v neformalnih kontekstih, socio-tehnični dejavniki, razvoj anketnih lestvic, kakovost merjenja
Raziskovalci (14)
Organizacije (1)
Povzetek
Nenehni razvoj interneta in družba staranja sta globalna trenda, ki zahtevata neprekinjeno nadgradnjo obstoječih tematizacij digitalne neenakosti – razlik in prikrajšanosti v načinih, kako posamezniki dostopajo do interneta, ga uporabljajo in koristijo. Kljub hitremu povečevanju števila starejših na spletu se bosta nizka raven internetne pismenosti in udejstvovanja starejših na spletu verjetno nadaljevala tudi v prihodnosti. Ne glede na to, ali gre za uporabnike ali neuporabnike interneta, vedno večje število starejših dostopa do storitev na spletu prek posredne uporabe interneta (PUI) – gre za obliko indirektne uporabe interneta, pri kateri posameznik prosi nekoga drugega, da za njega ali namesto njega uporabi internet. Na primer, 40% starejših neuporabnikov Interneta v Sloveniji se vključuje v PUI, podobno velja za Nizozemsko (39%) in Združeno kraljestvo (42%). Kljub temu je bilo z izjemo nekaj splošnih študij namenjene zelo malo pozornosti razvoju celovitega razumevanja PUI in njegovih posledic za internetne veščine starejših. To je razvidno iz (1) pomanjkanja instrumentarija, ki bi omogočal veljavno in mednarodno primerljivo merjenje PUI, in (2) odsotnosti konceptualnih modelov, ki bi povezovali dejavnike in oblike PUI z njegovimi posledicami za internetne veščine. Slednje so ključna usmeritev in prednostna družbena naloga na ravni EU (npr. Program za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027), zlasti v kontekstu dolgožive družbe in spoznanja, da vsi posamezniki potrebujejo internetne veščine za aktivno udeležbo v digitalnem svetu. Glavni raziskovalni cilj projekta je poglobiti naše razumevanje pojma PUI na teoretični in metodološki ravni z (1) vključitvijo pojma PUI v obstoječe teoretske modele digitalnih neenakosti in učenja internetnih veščin ter (2) z razvojem novega instrumentarija za merjenje PUI in validacijo obstoječih merskih inštrumentov za ocenjevanje internetnih veščin med starejšimi. V ta namen bo v projektu uporabljen pristop kombiniranih metod, s pomočjo katerega želimo: a) sistematično preučiti obstoječa teoretična in empirična razumevanja PUI in razviti celovit pojasnjevalni model socio-tehničnih dejavnikov in posledic PIU v smislu različnih vrst internetnih veščin, ki pojasnjujejo kratkoročne in dolgoročne posledice PUI za digitalno (ne-)udejstvovanje; b) izboljšati predlagani model z uporabo fokusnih skupin, katerih rezultat bo tipologija digitalnega (ne-)udejstvovanja starejših odraslih. Ta bi lahko pojasnila vlogo PUI v dinamiki prehodov med načini uporabe interneta v času staranja; c) izvesti obsežno anketno raziskavo v Sloveniji, s katero bomo empirično preverili veljavnost predlaganega modela in ocenili kakovost inovativnega inštrumenta za merjenje PUI in internetnih veščin med starejšimi. Projekt predstavlja pomemben korak v popolnjevanju kritičnih konceptualnih in podatkovnih vrzeli v razumevanju PUI kot enega izmed učinkovitih načinov za premostitev s starostjo povezanih digitalnih neenakosti. To bo doseženo s preučevanjem vseh ustreznih vidikov PUI, ki bi lahko vplivali na internetne veščine starejših: prejemanje in zagotavljanje PUI, tako med uporabniki kot med neuporabniki interneta, preučevanje med- in intra- generacijske dinamike PUI v družinskem okolju ter razumevanje njenih posledic za intervencije na področju digitalnih veščin v širši skupnosti. Projekt združuje več kot dve desetletji mednarodno priznanega interdisciplinarnega raziskovalnega dela projektne skupine in njihove izkušnje z obsežnimi mednarodnimi projekti (FP5-7, H2020, Erasmus+, Interreg), povezanimi z digitalnimi neenakostmi, internetnimi študijami, gerontehnologijo in anketno metodologijo, kot tudi z raziskovanjem in razvojem starejšim prijaznih storitev e-zdravja in e-oskrbe. Kakovost in izvedljivost projekta zagotavlja tudi vključenost pionirjev raziskav digitalnih neenakosti kot članov znanstvenega svetovalnega odbora. Vodja projekta sodi med največkrat nagrajene raziskovalce na začetku kariere Univerze v Ljubljani.
