Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Posledice posredne uporabe interneta za internetne veščine starejših

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.03.00  Družboslovje  Sociologija   

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Ključne besede
starejši, digitalne neenakosti, digitalna vključenost, posredna uporaba interneta, internetne veščine, učenje v neformalnih kontekstih, socio-tehnični dejavniki, razvoj anketnih lestvic, kakovost merjenja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
4.520,21
A''
1.915,23
A'
2.917,4
A1/2
3.164,06
CI10
1.775
CImax
482
h10
18
A1
17,36
A3
23,4
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 01. februar 2023; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  87  1.621  1.501  17,25 
Scopus  110  2.352  2.201  20,01 
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  30704  dr. Jernej Berzelak  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2021 - 2023  112 
2.  23497  dr. Barbara Brečko  Sociologija  Raziskovalec  2020 - 2023  97 
3.  31339  Tina Dolenc  Sociologija  Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
4.  23424  dr. Vesna Dolničar  Sociologija  Raziskovalec  2020 - 2023  329 
5.  38367  dr. Darja Grošelj  Sociologija  Raziskovalec  2021 - 2023  65 
6.  33824  Lea Lebar  Sociologija  Raziskovalec  2020 - 2023  157 
7.  38368  Miha Matjašič  Sociologija  Raziskovalec  2021 - 2023  24 
8.  27574  dr. Andraž Petrovčič  Sociologija  Vodja projekta  2020 - 2023  264 
9.  31975  dr. Katja Prevodnik  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2020 - 2023  56 
10.  30919  dr. Marina Trkman  Ekonomija  Raziskovalec  2021 - 2023  36 
11.  10155  dr. Vasja Vehovar  Sociologija  Raziskovalec  2020 - 2023  815 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  39.012 
Povzetek
Nenehni razvoj interneta in družba staranja sta globalna trenda, ki zahtevata neprekinjeno nadgradnjo obstoječih tematizacij digitalne neenakosti – razlik in prikrajšanosti v načinih, kako posamezniki dostopajo do interneta, ga uporabljajo in koristijo. Kljub hitremu povečevanju števila starejših na spletu se bosta nizka raven internetne pismenosti in udejstvovanja starejših na spletu verjetno nadaljevala tudi v prihodnosti. Ne glede na to, ali gre za uporabnike ali neuporabnike interneta, vedno večje število starejših dostopa do storitev na spletu prek posredne uporabe interneta (PUI) – gre za obliko indirektne uporabe interneta, pri kateri posameznik prosi nekoga drugega, da za njega ali namesto njega uporabi internet. Na primer, 40% starejših neuporabnikov Interneta v Sloveniji se vključuje v PUI, podobno velja za Nizozemsko (39%) in Združeno kraljestvo (42%). Kljub temu je bilo z izjemo nekaj splošnih študij namenjene zelo malo pozornosti razvoju celovitega razumevanja PUI in njegovih posledic za internetne veščine starejših. To je razvidno iz (1) pomanjkanja instrumentarija, ki bi omogočal veljavno in mednarodno primerljivo merjenje PUI, in (2) odsotnosti konceptualnih modelov, ki bi povezovali dejavnike in oblike PUI z njegovimi posledicami za internetne veščine. Slednje so ključna usmeritev in prednostna družbena naloga na ravni EU (npr. Program za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027), zlasti v kontekstu dolgožive družbe in spoznanja, da vsi posamezniki potrebujejo internetne veščine za aktivno udeležbo v digitalnem svetu. Glavni raziskovalni cilj projekta je poglobiti naše razumevanje pojma PUI na teoretični in metodološki ravni z (1) vključitvijo pojma PUI v obstoječe teoretske modele digitalnih neenakosti in učenja internetnih veščin ter (2) z razvojem novega instrumentarija za merjenje PUI in validacijo obstoječih merskih inštrumentov za ocenjevanje internetnih veščin med starejšimi. V ta namen bo v projektu uporabljen pristop kombiniranih metod, s pomočjo katerega želimo: a) sistematično preučiti obstoječa teoretična in empirična razumevanja PUI in razviti celovit pojasnjevalni model socio-tehničnih dejavnikov in posledic PIU v smislu različnih vrst internetnih veščin, ki pojasnjujejo kratkoročne in dolgoročne posledice PUI za digitalno (ne-)udejstvovanje; b) izboljšati predlagani model z uporabo fokusnih skupin, katerih rezultat bo tipologija digitalnega (ne-)udejstvovanja starejših odraslih. Ta bi lahko pojasnila vlogo PUI v dinamiki prehodov med načini uporabe interneta v času staranja; c) izvesti obsežno anketno raziskavo v Sloveniji, s katero bomo empirično preverili veljavnost predlaganega modela in ocenili kakovost inovativnega inštrumenta za merjenje PUI in internetnih veščin med starejšimi. Projekt predstavlja pomemben korak v popolnjevanju kritičnih konceptualnih in podatkovnih vrzeli v razumevanju PUI kot enega izmed učinkovitih načinov za premostitev s starostjo povezanih digitalnih neenakosti. To bo doseženo s preučevanjem vseh ustreznih vidikov PUI, ki bi lahko vplivali na internetne veščine starejših: prejemanje in zagotavljanje PUI, tako med uporabniki kot med neuporabniki interneta, preučevanje med- in intra- generacijske dinamike PUI v družinskem okolju ter razumevanje njenih posledic za intervencije na področju digitalnih veščin v širši skupnosti. Projekt združuje več kot dve desetletji mednarodno priznanega interdisciplinarnega raziskovalnega dela projektne skupine in njihove izkušnje z obsežnimi mednarodnimi projekti (FP5-7, H2020, Erasmus+, Interreg), povezanimi z digitalnimi neenakostmi, internetnimi študijami, gerontehnologijo in anketno metodologijo, kot tudi z raziskovanjem in razvojem starejšim prijaznih storitev e-zdravja in e-oskrbe. Kakovost in izvedljivost projekta zagotavlja tudi vključenost pionirjev raziskav digitalnih neenakosti kot članov znanstvenega svetovalnega odbora. Vodja projekta sodi med največkrat nagrajene raziskovalce na začetku kariere Univerze v Ljubljani.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno