Projekti / Programi
Upravljanje lavinske nevarnosti s pomočjo klasifikacije reliefa
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.12.01 |
Humanistika |
Geografija |
Fizična geografija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.07 |
Družbene vede |
Ekonomska in družbena geografija |
snežni plaz, klasifikacija reliefa, lavinski model, smernice, podnebne spremembe, naravne nesreče, Alpe, Slovenija
Raziskovalci (15)
Organizacije (3)
Povzetek
UPRAVLJANJE LAVINSKE NEVARNOSTI S POMOČJO KLASIFIKACIJE RELIEFA IZVLEČEK V okviru projekta bo izdelana in na lokalni ravni preizkušena lavinska klasifikacija terena za model pojavljanja plazov, 2) sestavljen bo Lavinski atlas in zasnovane 3) smernice za obvladovanje nevarnosti plazov v slovenskih Alpah. MOTIV V gorskih pokrajinah so snežni plazovi pomemben del vodnega kroga, saj prenašajo sneg na nižje višine, napajajo ledenike in ledene jame ter vzdržujejo raven vode v rekah, tako da se v sušnih obdobjih počasi topijo. Erozijo povzročajo zaradi velikih hitrosti in pritiskov v snežni odeji in ko zaradi velike hitrosti in pritiskov erodirajo tla, kamnine in sedimente. Vplivajo na vegetacijo, zlasti gozdove, v prvi vrsti pa preoblikujejo teren. Zaradi podnebnih sprememb in vse večje človeške aktivnosti na območjih, ki so nagnjena k plazovom, bodo snežni plazovi v prihodnosti predstavljali večji izziv pri urejanju krajine. Čeprav bodo redkejši, bodo obsežnejši zaradi pogostejših ekstremnih padavin in novih, manj znanih vrst plazov. NEKAJ PODROBNOSTI O VSEBINI V projektu bo posebna pozornost namenjena vplivu terena, ki tvori območje proženja plazu, območje transporata in območje odlaganja. Za izdelavo terenske klasifikacije plazov bomo uporabili statistične metode in z njimi analizirali relief ter snežne plazove. Poiskali bomo prostorske vzorce v zgodovinskih lavinskih podatkih (na podlagi katastra plazov in naših raziskav) ter razvili model napovedi plazov, ki bo temeljil na statistični analizi podatkov in preteklih dogodkov. Rezultate bomo na lokalni ravni podprli s slikanjem z droni, simulacijo fizične dinamike in gibanja snežnih gmot (program RAMMS), uporabo GIS in drugih fizično-geografskih metod ter z dendrokronološkimi analizami. Analiza drevesnih obročkov bo prinesla pomembne nove informacije o obsežnosti, pogostosti in prostorsko-časovnem pojavu snežnih plazov. Analizirali bomo tudi vpliv podnebnih sprememb na plazove. Sprememba se kaže v odstopanju temperature in količine ter porazdelitvi padavin, kar se odraža tudi v pogostosti in velikosti plazov. Terenske analize bodo izvedene na naslednjih krajih: Zelenica (nekdanje smučišče na območju s plazovi v Karavankah), prelaz Vršič in odplazov ogrožena cesta v Julijskih Alpah, in vas Torka pod grebenom Ratitovec v predalpskem svetu. Z zbranimi zgodovinskimi in projektnimi podatki bomo pripravili spletni lavinski atlas in smernice za upravljanje nevarnosti snežnih plazov. Projektna skupina ima vso potrebno opremo, vključno s fizikalno-geografskim laboratorijem, dendrokronološkim laboratorijem in računalniško opremo. VPLIV (IMPACT) PROJEKTA Ker je to prvi čisto raziskovalni projekt, ki se osredotoča na zemeljske plazove v Sloveniji, bo imel velik družbeni in dolgoročni, strateški vpliv. Projekt bo opozoril na pomembno, še prezrto temo povezave reliefa in snežnih plazov ter jo preučil z uporabo najnovejših laboratorijskih, terenskih in raziskovalnih metod GIS. Poleg tega bom obseg in pokrajinske učinke snežnih plazov v Sloveniji bomo prvič analizirali z uporabo dendrokronologije. Rezultati projekta bodo na voljo javnosti prek spletne aplikacije Lavinski atlas. Za zahtevnejše zainteresirane stranke oziroma deležnike bodo pripravljene smernice upravljanja (ali rabe zemljišč) za območja z lavinsko nevarnostjo. Rezultati projekta bodo prispevali k večji prožnosti alpskih pokrajin in s tem večji varnosti prebivalstva.
