Projekti / Programi
Ocena izkušenj in izidov zdravstvene oskrbe pacientov s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi v ambulantah družinske medicine v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.08.00 |
Medicina |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.03 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Zdravstvene vede |
Primarno zdravstveno varstvo; Izid zdravstvene oskrbe; Kronična bolezen; Ocena kakovosti zdravstvene oskrbe; V osebo usmerjena oskrba; Celostna oskrba; Validacijske študije; Presečna analiza
Raziskovalci (14)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
55698 |
Matija Ambrož |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
10 |
| 2. |
51190 |
Mojca Dolinar |
|
Tehnični sodelavec |
2021 - 2022 |
1 |
| 3. |
55702 |
Urška Grdadolnik |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
0 |
| 4. |
32520 |
dr. Zalika Klemenc Ketiš |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Vodja |
2021 - 2023 |
771 |
| 5. |
38415 |
Eva Murko |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
31 |
| 6. |
28218 |
dr. Davorina Petek |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
492 |
| 7. |
23657 |
Lidija Pollak |
Politične vede |
Tehnični sodelavec |
2023 |
5 |
| 8. |
24488 |
dr. Janez Rifel |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
213 |
| 9. |
54298 |
Nina Ropret |
Psihologija |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
27 |
| 10. |
10937 |
dr. Polona Selič - Zupančič |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
465 |
| 11. |
55701 |
Neža Starič |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
0 |
| 12. |
55700 |
Mihaela Strgar Hladnik |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
0 |
| 13. |
26220 |
Barbara Toplek |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
8 |
| 14. |
38419 |
Metka Zaletel |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
263 |
Organizacije (3)
Povzetek
Zdravstveni sistemi imajo malo informacij o izkušnjah in izidih primarne zdravstvene oskrbe, s stališča uporabnikov, torej bolnikov. Prav tako manjkajo dokazi o tem, ali je primarna zdravstvena oskrba celostna, usmerjena v pacienta in dobro koordinirana. To je še posebej pomembno za skupino bolnikov, ki imajo kronične bolezni ali celo več sočasnim kroničnih bolezni. Glavni cilj predlaganega projekta je pridobitev mednarodno primerljivih izidov in izkušenj z oskrbo na primarnem nivoju zdravstvene oskrbe, o katerih poročajo bolniki. Predlagani projekt bo potekal v petih delovnih svežnjih (DS): DS 1: Priprava orodij, DS 2: Pilotiranje metodologije, DS 3: Glavna raziskava, DS 4: Analiza in predlog ukrepov, DS 5: Diseminacija. V sklopu DS 1 bomo izvedli prevod vprašalnikov v slovenski jezik, ki jih bomo nato kognitivno testirali. Za kognitivno testiranje načrtujemo vključitev 20 pacientov in 10 članov tima družinske medicine. DS 2 je namenjen pilotiranju metodologije raziskave, s čimer bomo preverili izvedljivost našega načrta ter metodologijo po potrebi modificirali. V pilotiranje metodologije načrtujemo vključiti naključen vzorec 25 ambulant družinske medicine, vsaka naj bi vključila naključen vzorec 50 bolnikov. Vključitveni kriteriji za bolnike so: 1) starost 45 let in več, 2) vsaj en stik z ambulanto v zadnjih 6 mesecih, 3) sposobnost sodelovanja in 4) podpisano soglasje za sodelovanje v raziskavi. Uporabili bomo vprašalnik za time ambulant družinske medicine in za bolnike. Vprašalnik bo možno rešiti v e-obliki ali v papirni obliki. Bolniki bodo prejeli vprašalnik iz njihove ambulante po navadni ali po e-pošti. V glavno raziskavo načrtujemo vključiti do 100 ambulant družinske medicine, vsaka naj bi vključila 50 pacientov. Pričakujemo, da bomo s predlaganim projektom dobili veljavna, zanesljiva in uporabna orodja za merjenje izidov oskrbe in izkušenj s primarno oskrbo s strani pacientov. Pričakujemo, da bomo opredelili kakovost takšne oskrbe, določili dejavnike (na strani pacientov in na strani tima ambulante družinske medicine), ki so pomembni. Pričakujemo, da bomo določili področja, kjer so potrebne izboljšave in pripravili načrt implementacije potrebnih ukrepov. Predlagan projekt naj bi povečal kakovost oskrbe, kar bo privedlo do boljšega zdravja prebivalstva in izboljšanih sposobnosti prebivalstva za samooskrbo. Prav tako lahko prispeva k zmanjšanju neenakosti v zdravju in s tem k povečanju zdravstvenih rezultatov ranljivih skupin prebivalstva. S predlaganimi ukrepi, ki bodo temeljili na rezultatih projekta, bi se lahko povečala tudi učinkovitost zdravstvenega varstva. Boljša kakovost oskrbe bi lahko povzročila manj obolevnosti in prezgodnje smrti prebivalstva. Z boljšim razumevanjem odnosov v primarnem zdravstvenem varstvu obstaja možnost za izboljšanje delovnega okolja in povečanje zadovoljstva z delom, kar vpliva na boljše delovne rezultate. Izbrani raziskovalni pristop nam namreč omogoča ugotavljanje kakovosti dela in prepoznavanje morebitnih varnostnih tveganj pri zdravljenju pacientov. Posredno bi lahko to vplivalo na kakovost oskrbe in dosegle bi treba omembe vredne koristi za javno zdravje. Prispevek tega raziskovalnega predloga k javnemu zdravju je izjemen. Kronične bolezni so čedalje večji javnozdravstveni problem. Večina bolnikov se zdravi v primarni zdravstveni oskrbi. Zato je kakovost dela izjemno pomembna za zdravstvene rezultate in kakovost življenja te populacije.
