Projekti / Programi
Raziskave za opredelitev in preprečevanje obremenjevanja vodozbirnega zaledja Jelševniščice in Otovca, s posebnim ozirom na habitat črne človeške ribice (HaČloRi)
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.08.00 |
Naravoslovje |
Varstvo okolja |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.05 |
Naravoslovne vede |
Zemlja in okolje |
Bilanca dušika, proteus, kras, podzemna voda, ukrepi za preprečevanje onesnaženja
Raziskovalci (16)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
32051 |
dr. Sonja Cerar |
Geologija |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
234 |
| 2. |
31232 |
dr. Rozalija Cvejić |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
176 |
| 3. |
54888 |
Jure Ferlin |
|
Tehnični sodelavec |
2022 - 2024 |
10 |
| 4. |
28495 |
dr. Matjaž Glavan |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
302 |
| 5. |
50321 |
Katja Koren |
Geologija |
Tehnični sodelavec |
2021 - 2024 |
263 |
| 6. |
01259 |
dr. Nina Mali |
Geologija |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
434 |
| 7. |
17247 |
Miroslav Medić |
|
Tehnični sodelavec |
2021 - 2024 |
80 |
| 8. |
20220 |
dr. Janez Mulec |
Biologija |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
494 |
| 9. |
51866 |
dr. Urša Pečan |
Rastlinska produkcija in predelava |
Mladi raziskovalec |
2021 - 2022 |
41 |
| 10. |
12605 |
dr. Metka Petrič |
Geologija |
Vodja |
2021 - 2024 |
532 |
| 11. |
10024 |
dr. Marina Pintar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
842 |
| 12. |
25648 |
dr. Mitja Prelovšek |
Geografija |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
261 |
| 13. |
52013 |
dr. Astrid Švara |
Geografija |
Mladi raziskovalec |
2021 - 2022 |
60 |
| 14. |
10584 |
dr. Andrej Udovč |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
560 |
| 15. |
04862 |
dr. Janko Urbanc |
Geologija |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
461 |
| 16. |
17552 |
Mateja Zadel |
|
Tehnični sodelavec |
2021 - 2024 |
0 |
Organizacije (3)
Povzetek
Projekt se osredotoča na opredelitev ukrepov, ki bi učinkovito zagotovili ustrezen habitat za življenje in razmnoževanje bele in črne podvrste človeške ribice (Proteus anguinus) v zaledju dveh belokranjskih kraških izvirov, in sicer Jelševnišice in Otovca. Za določitev strokovno utemeljenih, relevantnih in tarčno usmerjenih ukrepov je ključna ugotovitev stopnje in virov obremenjevanja podzemne vode s posebnim ozirom na nitrat. Ker so ukrepi in obremenitve tudi prostorsko pogojeni, sta temeljnega pomena opredelitev obsega (in hidrogeoloških karakteristih) kraških zaledij obeh izvirov. Tri partnerji bomo z aktivnostmi interdisciplinarno povezali ekološke, hidrogeološke, agronomske in okoljske raziskave. Površino hidrološkega zaledja bomo ugotovili s klasično bilančno hidrološko študijo izračuna napajalnega zaledja. Izračunana površina bo v zaledni prostor umeščena na podlagi prisotnosti naravnih in umetnih sledil v izvirski vodi. Pri umetnih sledilih se bomo osredotočili na onesnaževala, ki jih lahko povežemo s specifičnimi viri v hidrološkem zaledju. Pri opredeljevanju zaledja izvirov si bomo pomagali tudi s študijo ekotoksičnosti in izvora sedimentov. Preučili bomo glavna dva in sosednje izvire, ki nam lahko pokažejo na karakteristične razlike v obsegu in karakteristikah vodozbirnih območjih. Vzporedno bomo z zveznimi meritvami, občasnim in pasivnim vzorčenjem ugotavljali prisotnost klasičnih, novodobnih organskih in mikrobioloških onesnaževal v vodi. Z vzporednimi zveznimi meritvami pretoka in koncentracije nitrata na izviru, kasneje pa tudi z določanjem emisijskih vrednosti dušika primarno iz kmetijstva in odpadne vode, bomo vzpostavili kvantitativen model masne bilance dušika, iz katerega bo razviden delež posameznih dejavnosti v prostoru k celokupnemu obremenjevanju obeh izvirov. Vrednosti parametrov naravnega ozadja bomo ugotavljali v zalednih jamah in na okoliških manjših potencialno bistveno manj antropogeno obremenjenih izvirih. Osnovni cilj ukrepov je zmanjšanje obremenjevanja obeh izvirov na za človeško ribico sprejemljivo raven. To je možno predvidoma primarno na kmetijskem področju in z ustreznejšim čiščenjem in odvajanjem komunalne odpadne vode. Specifični potencialni ukrepi bodo določeni po identifikaciji ključnih dejavnosti in razlogov za prekomerno obremenjevanje, npr. neprimeren način gnojenja. Izvedljivost in sprejemljivost strokovno podprtega predloga ukrepov bomo preverili na delavnicah in intervjujih s strokovnimi službami (komunalna javna služba, kmetijske svetovalne službe, naravovarstvene službe), lokalnim prebivalstvom (kmeti, društva), državnimi službami in lokalno skupnostjo, s čemer bomo povečali implementabilnostni potencial predlaganih ukrepov.
