Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Podnebno pogojene naravne nesreče in odziv sistema ZRP v Republiki Sloveniji

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.06.00  Družboslovje  Politične vede   

Koda Veda Področje
5.06  Družbene vede  Politične vede 
Ključne besede
Podnebje, naravne nesreče, odziv, zaščita, reševanje, pomoč, občina, vodenje, krizne situacije, Slovenija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
6.480,62
A''
195,93
A'
2.791,74
A1/2
3.841,07
CI10
912
CImax
111
h10
15
A1
21,11
A3
2,49
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 30. januar 2023; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  107  745  607  5,67 
Scopus  177  1.229  910  5,14 
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  30791  dr. Rok Ciglič  Geografija  Raziskovalec  2021 - 2023  392 
2.  19072  dr. Miro Haček  Politične vede  Vodja projekta  2021 - 2023  667 
3.  23412  dr. Jelena Juvan  Politične vede  Raziskovalec  2021 - 2023  261 
4.  21464  dr. Blaž Komac  Geografija  Raziskovalec  2021 - 2023  613 
5.  33786  dr. Simona Kukovič  Politične vede  Raziskovalec  2021 - 2023  281 
6.  19647  dr. Vladimir Prebilič  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2021 - 2023  528 
7.  21650  dr. Uroš Svete  Politične vede  Raziskovalec  2021 - 2023  412 
8.  54749  Luka Zalokar  Politične vede  Mladi raziskovalec  2021 - 2023 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  38.998 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.410 
Povzetek
Cˇeprav razvoj cˇlovesˇke civilizacije naravne procese poskusˇa razumeti, razlagati in v zadnjem obdobju tudi napovedovati ter upravljati, pa nas naravni pojavi sˇe vedno presenecˇajo. Sˇe posebej tedaj, ko vplivi naravnih nesreč povzrocˇajo materialno sˇkodo, poškodne ali celo (smrtne) zˇrtve in ko postanejo naravne nesrecˇe katastrofičnih razsežnosti. Ob vsakem takem naravnem pojavu se znova sprasˇujemo, zakaj ga nismo uspeli predvideti, zakaj se nanj nismo pravocˇasno odzvali in kako je mogocˇe, da ob vseh izkusˇnjah in preucˇenih preteklih dogodkih ponavljamo iste napake, ko gre za upravljanje s tovrstnimi krizami in odpravljanje posledic. Kot odgovor se najbrzˇ ponuja dejstvo, da je tehnolosˇki razvoj zlasti na podrocˇju komunikacij (pri tem ne gre samo za sodobno digitalno informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, temvecˇ tudi za izgradnjo fizicˇnih komunikacij, kot so ceste, zˇeleznice, pristanisˇcˇa, letališcˇa) ter energetike omogocˇil po eni strani globalno delovanje tako posameznikov kot celotnih druzˇb, po drugi strani pa so se nekocˇ tradicionalne in od naravnih procesov odvisne druzˇbe spremenile, specializirale, njihovi specializirani deli vodijo v kompleksnost in so tudi izredno ranljivi. To velja sˇe posebej za tiste druzˇbe ali drzˇave, za katere pogosto recˇemo, da so prehodne; ena takih je vsekakor tudi Slovenija. Sticˇisˇcˇe Mediterana, Dinarskega gorstva, Alp in Panonske nizˇine ni samo nasˇa gospodarska (ko gre za transport, logistiko, turizem) in politicˇna (stik romanskega, germanskega, ogrskega sveta ter zahodnega Balkana) primerjalna prednost, pacˇ pa ima tudi negativno plat. Pogosti naravni pojavi, ki so posledica podnebnih sprememb, in ki se v zadnjem desetlju ali dveh pojavljajo po celotnem ozemlju Slovenije, pa naj gre za primer žleda iz zime 2014, primer poletnih neurij in toče, povodenj v Železnikih, ponavljajoče se požare na Krasu, neurje v Kamniku ali poplave v južnem delu Ljubljane, so primeri, ki so preprosto pokazali vso ranljivost sodobnih druzˇb, prepletenost in soodvisnost kljucˇne druzˇbene infrastrukture, odvisnost od distribucije elektricˇne energije, sˇibkost informacijsko-komunikacijskih sistemov (cˇeprav za nekatere, kot je internet, pogosto poudarjamo, da naj bi prezˇiveli celo jedrski spopad), prav tako pa so deli drzˇave zaradi posledic naravnih nesreč (podrtega drevja, ledu in snega, neprevoznih cest, ipd.) ostali »odrezani od sveta« in so morali dokazati, kaj v cˇasu globalizacije pomeni avtarkicˇnost. Omenjeni primeri so le nekatere krizne situacije, s katerimi so se slovenske lokalne skupnosti soočile v zadnjem desetletju. Lokalni vodje se sicer vsakodnevno soočajo z vrsto manjših izzivov; se pa njihova vloga upravljavcev kriz pokaže zlasti ob (naravnih) katastrofah večjih razsežnosti, ko so župani v prvi bojni vrsti upravljanja s krizo primorani sprejemati ukrepe in odzivne politike, kar ima pomembne posledice tudi za samo lokalno vodenje. Predlagani CRP bo imel pet temeljnih ciljev: • izvedba analize normativnega okvirja za organiziranje in delovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči na ravni lokalne samouprave (občin) v Republiki Sloveniji; • mednarodno-primerjalna analiza (izbrane države članice EU) in pregled implementacije aktivnosti na področju organiziranja in delovanja sil zaščite, reševanja in pomoči na primeru podnebno pogojenih naravnih nesreč; • analiza delovanja sistema zaščite, reševanja in pomoči na primeru večjih nesreč v zadnjih desetih letih v Sloveniji ter analiza ustreznosti odzivanja na nivoju mestnih občin, občin s sedežem upravnih enot in manjših občin; • analiza morebitnih odstopanj med različnimi tipi lokalnih skupnosti pri izvajanju aktivnosti ter analiza sodelovanja z regijsko in državno ravnjo na področju izvajanja ukrepov zaščite, reševanja in pomoči; • predlogi javnopolitičnih izboljšav ter usmeritve pri nadaljnjem uvajanju sprememb odziva na podnebno pogojene naravne nesreče tako za lokalno, regionalno kot državno raven.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno