Projekti / Programi
01. januar 2022
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.06.00 |
Naravoslovje |
Geologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.05 |
Naravoslovne vede |
Zemlja in okolje |
dinamični procesi Zemlje, aktivna tektonika, potresna geologija, površinski procesi, pobočni masni premiki, podnebne spremembe, naravne nesreče, zemeljski plazovi, paleoseizmologija, GNSS, daljinsko zaznavanje, geomorfologija, potresna nevarnost, sprožilni dejavniki, geologija kvartarja
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
25. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
113 |
1.691 |
1.461 |
12,93 |
| Scopus |
147 |
2.255 |
1.885 |
12,82 |
Raziskovalci (11)
Organizacije (2)
Povzetek
Slovensko ozemlje je del aktivnega območja na stiku Alp, Dinaridov in Panonskega bazena in del širše kolizijske cone med Evrazijsko in Afriško litosfersko ploščo. Ob kompleksni interakciji med Evrazijsko ploščo, vanjo vtiskujočo se Jadransko mikroploščo ter mega enotama Tisza in ALCAPA se je razvila vrsta geoloških struktur vključno s številnimi aktivnimi prelomi. Aktivni tektonski procesi, še posebno v povezavi z dolgoročnimi podnebnimi spremembami, vplivajo tudi na povečano aktivnost procesov na Zemljini površini. S študijo tektonskih, fluvialnih in ledeniških procesov ter procesov pobočnega masnega premikanja razberemo mnoge ključne informacije o geološki preteklosti in sedanjosti iz ugotovitev sklepamo tudi o prihodnjem razvoju ozemlja. Tektonski procesi vplivajo na procese na našem planetu, pri čemer oblikujejo Zemljino površje, geološko zgradbo in vplivajo na ozračje ter podnebje, hkrati pa lahko povzročajo procese, ki predstavljajo nevarnost za družbo. Glavni geološko pogojeni nevarnosti na območju Slovenije, ki izhajata iz njene lege in interakcije med notranjimi in zunanjimi dejavniki, sta potresna nevarnost ter nevarnost pobočnih masnih premikov. Predlagani raziskovalni program Dinamična Zemlja bo združeval multidisciplinarno skupino raziskovalcev, ki bo s sodobnimi metodami proučevala Zemljine dinamične procese na območju Slovenije, s posebnim poudarkom na za družbo zelo pomembno tematiko geološko pogojenih nevarnosti. Naše raziskave bodo osredotočene na aktivno tektoniko in potresno geologijo, pobočne masne premike in ostale površinske procese vezane na podnebne spremembe. Z izvajanjem raziskovalnega programa bomo poglobili in razširili obstoječa znanja, ki so še posebej zasnovana za reševanje izzivov na področju okoljskih študij. Nadgradili bomo znanje o aktivnih strukturah, stopnji deformacij, potresni aktivnosti in pobočnih masnih premikih ter zagotovili temelje za oceno različnih geološko pogojenih nevarnosti in trajnostni razvoj. Pri preiskavah vpliva podnebnih sprememb bomo rekonstruirali učinke podnebnih sprememb na površinske procese v preteklosti, z uporabo različnih podnebnih scenarijev pa bomo ocenili njihov vpliv v prihodnosti. Naše raziskave bodo vpete v mednarodno okolje preko sodelovanja s tujimi raziskovalci ter komunikacije ključnih spoznanj, ki bodo pomembno prispevala k razumevanju teh procesov v širši regiji in globalno. Novo pridobljena znanja bodo pripomogla k podpori in delovanju služb civilne zaščite za izboljšavo potresne varnosti in varnosti pred plazovi, kar bo pripomoglo k zmanjšanju ranljivosti prebivalstva, infrastrukture in kulturne dediščine. Novo znanje o strukturni geologiji in aktivni tektoniki bo pripomoglo k preiskavam virov mineralnih surovin in energije ter pri razvoju industrije (izviri naravnih mineralnih vod), infrastrukture, turizma (termalne toplice) in posredno omogočilo bolj trajnostno rabo virov.
Pomen za razvoj znanosti
Največja priložnost sodobne geoznanosti je v razumevanju razvoja Zemljinega površja in notranjosti in v odgovorih na ključna znanstvena in družbena vprašanja, povezana s tem. Da bi razumeli, kaj nas čaka v prihodnosti, moramo poznati geološko zgodovino in razumeti procese, ki so jo ustvarjali. Slovensko ozemlje je del aktivnega območja na stiku Alp, Dinaridov in Panonskega bazena in del širše kolizijske cone med Evrazijsko in Afriško litosfersko ploščo. Zaradi proti urne rotacije Jadranske mikroplošče in njenega potovanja proti severu, se je razvila vrsta aktivnih geoloških struktur vključno s številnimi aktivnimi prelomi in prelomnimi sistemi. Tektonsko aktivnost spremlja zmerna potresna aktivnost, ki občasno kulminira v rušilnih potresih. Aktivni tektonski procesi, še posebno v povezavi s trajnimi podnebnimi spremembami, vplivajo tudi na povečano aktivnost Zemljinih površinskih procesov, med katerimi so v Sloveniji najpogostejši potresi in pobočni masni premiki. Tektonika povezuje procese v in na Zemlji z deformacijami in ostalimi posledicami skozi milijarde let Zemljine zgodovine in skozi to znanje omogoča tudi pogled v prihodnosti. Raziskave na področju proučevanja Zemljinih dinamičnih procesov temeljijo na interdisciplinarnem znanju in izkušnjah, pridobljenih pri desetletnih znanstvenih raziskavah, eksperimentiranju, opazovanju, modeliranju, zbiranju in analizi podatkov. Z izvajanjem raziskovalnega programa bomo z uporabo še podrobnejših raziskav in z uporabo modernih raziskovalnih metod poglobili in razširili obstoječa znanja. Z uporabo najsodobnejših pristopov in metod, ki so še posebej zasnovani za reševanje izzivov na področju okoljskih študij, bomo nadgradili znanje o aktivni tektoniki, aktivnih strukturah, stopnji deformacij in potresne nevarnosti v Sloveniji. S pridobivanjem novih geodetskih in geomorfoloških podatkov, podatkov o starosti ter z uporabo geofizikalnih podatkov bomo uvedli nove in izboljšane tektonske modele za območja, ki so bila do sedaj premalo raziskana. Eno takšnih območij je območje Posavskih gub, ki je trenutno najmanj razumljeno tektonsko območje v Sloveniji in je zelo pomembno za oceno potresne nevarnosti, saj vključuje tudi kritično infrastrukturo v Krškem bazenu. Velik napredek je predviden tudi pri odkrivanju pomembnih urbanih aktivnih prelomov, ki bi lahko neposredno ogrozili več kot 650 000 prebivalcev Slovenije, ki so skoncentrirani v velikih mestnih območjih. Poleg tega bomo zagotovili ključne podatke za izboljšanje ocene potresne nevarnosti in prevzeli vodilno vlogo pri oblikovanju novih pristopov za zagotavljanje nacionalnega modela potresnih virov za sodobne ocene potresne nevarnosti, ki so posledica tresenja in deformacij tal. Z uporabo sodobnih metod daljinskega zaznavanja, z analizami časovnih vrst ter fizikalnim modeliranjem in metod usmerjenih podatkov bomo razvili modele za napovedovanje dinamike pobočnih masnih premikov. Vpliv podnebnih sprememb na pojavljanje Zemljinih površinskih procesov je bil v zadnjih letih po svetu nesporno dokazan. V zadnjih desetletjih se podnebni vplivi močno kažejo tudi v Sloveniji. Rezultati raziskav bodo pokazali vpliv podnebnih sprememb na okolje in življenje v geološki preteklosti in prispevali k razumevanju trenutnega razvoja podnebnih sprememb in njihovih daljnosežnih učinkov. Rezultati raziskav bodo izboljšali temeljna znanja o dinamičnih interakcijah med površinskimi procesi na Zemlji in tektoniko v Sloveniji, širše v regiji in svetu.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomen rezultatov novega raziskovanega programa Dinamična Zemlja za družbeno ekonomski razvoj Slovenije je neposreden, jasen in izrazit. Dolgotrajna želja človeka po premagovanju narave je na podlagi znanja in izkušenj dokončno premagana in spremenjena v koncept trajnostnega sobivanju v bolj ali manj urbaniziranem okolju, ki mora upoštevati naravo in njene zakonitosti. Nov program bo na podlagi novih znanstvenih dognanj pripravljal temelje za nadaljnji razvoj izjemno pomembnih aplikativnih produktov, pri katerih so člani PS sodelovali že v preteklosti. Rezultati raziskav aktivne tektonike, seizmotektonike in pobočnih masnih procesov bodo tako kot že v nekaj zadnjih letih, ko smo v Sloveniji prav s sodelovanjem članov nove PS dosegli nekaj ključnih prebojev na tem področju, podlaga pri smotrnem prostorskem načrtovanju in poseganju v prostor. Na podlagi naših rezultatov bo lahko trajno nadgrajevana karta potresne nevarnosti v Sloveniji (ki je šele v letu 2020 prvič dobila geološke osnove in le-te nujno potrebujejo nadgradnjo) prav tako pa bo nadgrajena metodologija, na podlagi katere od leta 2019 v Sloveniji pripravljamo karto verjetnosti za nastanek zemeljskih plazov in sorodnih pojavov v merilu 1:25.000 in ob novih znanstvenih spoznanjih že postaja zastarela. Rezultati bodo omogočali pripravo ustrezne zakonodaje za izboljšavo potresne varnosti in varnosti pred plazovi, kar bo pripomoglo k zmanjšanju ranljivosti prebivalstva, naravnega okolja in infrastrukture. Nova temeljna spoznanja bodo podlaga tudi za izobraževanja in ozaveščanje o geološko pogojenih nevarnostih. Rezultati programa bodo pomembni za pristojne inštitucije, ki se ukvarjajo z urbanizmom, prostorskim načrtovanjem, gradbeništvom, okoljskimi študijami, vprašanji trajnostnega razvoja urbanih območij in podeželja, okoljevarstveno problematiko itd. Ključni deležniki, uporabniki rezultatov so tako Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za gospodarstvo, lokalne skupnosti, strokovnjaki s področja strateškega načrtovanja ipd., kot tudi podjetja, ki so povezana z gradnjo objektov ter načrtovanjem in izvedbo ukrepov za zaščito pred naravnimi nesrečami. Rezultati v obliki preglednih kart, načrtov in modelov bodo služili tudi kot orodje za učinkovito podporo delovanju služb civilne zaščite v primeru pojava plazov ali uničujočih potresov, izdelavi/nadgradnji obstoječega sistema za opozarjanje pred nevarnostjo proženja plazov in pri izdelavi načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih. V okviru predlaganega programa bodo rezultati raziskav imeli posreden vpliv na družbo pri: (1) strokovno najbolje utemeljeni (state of the art) oceni verjetnosti geološko pogojenih nevarnosti v Sloveniji, (2) pripravi strokovnih podlag s področja prostorskega načrtovanja, (3) pripravi zakonodaje s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov, (4) pripravi ustrezne zakonodaje s področja geološko pogojenih nevarnosti, (5) zmanjšanju ranljivosti družbe (oz. dvigu odpornosti) na pojav geološko pogojenih nevarnosti, (6) razvoju preventivnega obvladovanja na področju plazov in potresnega tveganja, zaščiti življenj in imetja, (7) načrtovanju in izvedbi ukrepov varovanja naravne in kulturne dediščine, (8) javnemu razumevanju vpliva antropogenih dejavnikov na pojavljanje zemeljskih plazov, (9) javnemu razumevanju drugih pomembnih geomorfoloških značilnosti zemeljskega površja, (10) turizmu v hribovitih področjih, (11) razširjanju znanja v domačem in mednarodnem okolju ter izboljšanju prepoznavnosti Slovenije v mednarodnem okolju s predstavitvijo rezultatov na odmevnih mednarodnih kongresih ter v svetovno priznanih znanstvenih revijah. Slovenija želi postati trajnostno naravnana, sonaravna, digitalno podprta družba prihodnosti, prilagojena in odporna na prihajajoče spremembe v naravi in v družbi. Aplikacija rezultatov novega programa ji bo na tej poti v veliko pomoč. Rezultati programa bodo reševali življenja (!) in zagotavljali blaginjo, kar ne nazadnje prinaša tudi kulturni razvoj.
