Projekti / Programi
Umetna inteligenca in inteligentni sistemi
01. januar 2022
- 31. december 2027
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.07.00 |
Tehnika |
Računalništvo in informatika |
|
Koda |
Veda |
Področje |
1.02 |
Naravoslovne vede |
Računalništvo in informatika |
umetna inteligenca, strojno učenje, globoko učenje, podatkovno rudarjenje, integracija podatkov, kvalitativno modeliranje, inteligentna robotika, evolucijsko računanje, hevristično preiskovanje, inteligentni poučevalni sistemi, avtomatsko komentiranje, večagentni sistemi, ambientalna inteligenca
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
20. marec 2023;
A3 za obdobje 2017-2021
Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
WoS |
759 |
27.167 |
25.884 |
34,1 |
Scopus |
1.026 |
37.673 |
35.696 |
34,79 |
Raziskovalci (51)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacij |
1. |
52211 |
Andrejaana Andova |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2022 - 2023 |
15 |
2. |
28779 |
dr. Zoran Bosnić |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
200 |
3. |
02275 |
dr. Ivan Bratko |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
737 |
4. |
23399 |
dr. Tomaž Curk |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
237 |
5. |
53247 |
dr. Carlo Maria De Masi |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
18 |
6. |
16324 |
dr. Janez Demšar |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
339 |
7. |
31049 |
dr. Erik Dovgan |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
139 |
8. |
32930 |
Aleš Erjavec |
|
Tehnični sodelavec |
2022 - 2023 |
12 |
9. |
29485 |
dr. Jana Faganeli Pucer |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
23 |
10. |
05026 |
dr. Bogdan Filipič |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
465 |
11. |
25527 |
dr. Luka Fuerst |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
57 |
12. |
08501 |
dr. Matjaž Gams |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
1.628 |
13. |
30915 |
dr. Dejan Georgiev |
Nevrobiologija |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
171 |
14. |
29523 |
dr. Anton Gradišek |
Fizika |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
391 |
15. |
33187 |
dr. Vida Groznik |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
47 |
16. |
35424 |
dr. Tomaž Hočevar |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
26 |
17. |
38246 |
dr. Vito Janko |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
63 |
18. |
30875 |
dr. Boštjan Kaluža |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
146 |
19. |
55783 |
Emilija Kizhevska |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2022 - 2023 |
4 |
20. |
54043 |
Primož Kocuvan |
|
Tehnični sodelavec |
2022 - 2023 |
19 |
21. |
55755 |
Jaka Kokošar |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2022 - 2023 |
0 |
22. |
55599 |
Žiga Kolar |
|
Tehnični sodelavec |
2022 - 2023 |
5 |
23. |
52047 |
Tine Kolenik |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2022 - 2023 |
45 |
24. |
04242 |
dr. Igor Kononenko |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
472 |
25. |
32317 |
dr. Jana Krivec |
Psihologija |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
118 |
26. |
14565 |
dr. Matjaž Kukar |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
215 |
27. |
23581 |
dr. Mitja Luštrek |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
453 |
28. |
52097 |
Teodora Matić |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2022 - 2023 |
4 |
29. |
32926 |
dr. Miha Mlakar |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
53 |
30. |
29021 |
dr. Martin Možina |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
75 |
31. |
52096 |
Amra Omanović |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2022 - 2023 |
7 |
32. |
19365 |
dr. Matjaž Pančur |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
91 |
33. |
53630 |
Aleš Papič |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2022 - 2023 |
0 |
34. |
29884 |
dr. Rok Piltaver |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
78 |
35. |
50956 |
Nina Reščič |
Računalništvo in informatika |
Tehnični sodelavec |
2022 - 2023 |
37 |
36. |
20389 |
dr. Aleksander Sadikov |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
172 |
37. |
50929 |
Gašper Slapničar |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2022 - 2023 |
34 |
38. |
51054 |
Maj Smerkol |
|
Tehnični sodelavec |
2022 - 2023 |
12 |
39. |
54708 |
David Susič |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2022 - 2023 |
21 |
40. |
15656 |
dr. Tomaž Šef |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
390 |
41. |
32318 |
dr. Aleš Tavčar |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
93 |
42. |
30142 |
dr. Marko Toplak |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
27 |
43. |
24894 |
dr. Tea Tušar |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
193 |
44. |
52212 |
Jakob Valič |
|
Tehnični sodelavec |
2022 - 2023 |
11 |
45. |
37486 |
dr. Anita Valmarska |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
25 |
46. |
39266 |
Aljoša Vodopija |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2022 - 2023 |
48 |
47. |
31563 |
dr. Petar Vračar |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
29 |
48. |
54820 |
Marko Zeman |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2022 - 2023 |
5 |
49. |
12536 |
dr. Blaž Zupan |
Računalništvo in informatika |
Vodja |
2022 - 2023 |
516 |
50. |
29020 |
dr. Jure Žabkar |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
109 |
51. |
30921 |
dr. Lan Žagar |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
16 |
Organizacije (2)
Povzetek
V našem, hitro spreminjajočem se svetu, ena od tehnologij izstopa. Tehnologija, ki bo spremenila naše vsakodnevne rutine, spremenila način učenja, kako delamo, kako kupujemo blago, kako preživimo prosti čas, kako se vozimo na delo, kako najdemo prijatelje in komuniciramo ter kako dosežemo zvezde. Tehnologija, ki bo vse spremenila. Umetna inteligenca. Mi, skupina petdesetih raziskovalcev, inovatorjev in pedagogov predlagamo, da še naprej raziskujemo nove načine, metode in algoritme, ki gradijo umetno inteligenco. V preteklosti smo že izumili tehnike in orodja, ki so prispevala k njeni rasti in so jih drugi znanstveniki prepoznali kot ključne sestavine. Ustvarili smo načine za lažje razumevanje umetne inteligence in njenih modelov, načine za razlago napovedi in metode za integracijo velike količine raznolikih podatkov. Te načine in metode smo vgradili v orodja in jih ponudili mednarodni skupnosti znanstvenikov, raziskovalcev in pedagogov. Lokalno industrijo smo obogatili z znanjem o podatkovno vodenem upravljanju in proizvodnji, zasnovali smo aplikacije, s katerimi smo nekaterim najvidnejšim slovenskim industrijam pomagali rasti in ohraniti primerjalno prednost ter sodelovali z zagonskimi podjetji, da smo opredelili njihove vrhunske tehnologije. S sodelavci iz bolnišnic in kliničnih centrov smo sodelovali pri izboljšanju zdravstvenega sistema in kliničnega zdravljenja, oblikovali sredstva za samostojno življenje starejših in prispevali k napredku na drugih raziskovalnih področjih, kot sta molekularna biologija in ekologija. Nadaljevali bomo z razvojem, inovacijami, razširjanjem rezultatov, sodelovanjem in izobraževanjem. Na tem mestu predlagamo nadaljevanje našega programa. Pri razvoju novih metod in orodij se še vedno osredotočamo na razložljivost, interpretabilnost, uporabo domenskega znanja, vizualno predstavitev podatkov, modelov in odkritih vzorcev, vključevanje domenskih strokovnjakov in zlivanje podatkov. Ta področja so že v preteklosti predstavljala temelj raziskav in so v zadnjem času, z vseprisotnostjo umetne inteligence in uspehom globokih nevronskih mrež, postala najbolj vroča raziskovalna področja. Predlagamo, da naše delo še naprej organiziramo tako, da se dotakne tako razvoja metod umetne inteligence, kot tudi aplikacij, orodij in izobraževanja. Nadaljevali bomo z inovacijami na področjih podatkovnega rudarjenja in vizualizacije podatkov, globokega učenja, priporočilnih sistemov, argumentiranega strojnega učenja, kvalitativnega modeliranja, evolucijskega računanja in hevrističnega preiskovanja ter agentnega učenja. Pri vseh teh pristopih bomo posebej izpostavili razlago in interpretacijo ter, kjer je mogoče, tudi pravičnost naučenih modelov. Sodelovali bomo z industrijo, izvajalci zdravstvenih storitev in javnim sektorjem, da bodo lažje vpeljali uporabo umetne inteligence in tako naši skupnosti zagotovili vrhunsko tehnologijo. Še naprej bomo izdelovali nekatera najboljša programska orodja na svetu za umetno inteligenco in še naprej
Pomen za razvoj znanosti
Predlagamo raziskovanje na področju ključnih in aktualnih tem na področju umetne inteligence, ki so zelo pomembne zaradi vpliva in uporabnosti tega hitro razvijajočega se znanstvenega področja. Program bo značilno prispeval k razvoju novih metod, ki obravnavajo te teme, ustvaril praktična in uporabna programska okolja, ki podpirajo tako raziskave kot aplikacije metod, in prikazal uporabnost naših novih znanstvenih rezultatov v praksi. Nadaljevali bomo s problemi razlaganja in interpretacije modelov umetne inteligence ter vključevanja ljudi v proces razvoja modelov. Ustvarjanje transparentnih in človeku berljivih modelov, ki so sposobni vključevanja razpoložljivega domenskega znanja, je odločilna dodana vrednost našega raziskovalnega programa že od njegovega začetka. Za naslavljanje teh ciljev smo v preteklosti že prispevali svetovno znane pristope za ocenjevanje značilk, razlago modelov in zlivanja podatkov. Nedavni porast uporabe in priljubljenost globokih modelov, razpoložljivost velikih podatkovnih zbirk in porast aplikacij umetne inteligence na vseh, tudi na občutljivih življenjskih področjih, so pokazali potrebo po razlagi, interpretabilnosti in zaupanju v modele. Veseli nas, da imamo na tem področju raziskav vodilno prednost, na podlagi katere lahko značilno prispevamo tudi v prihodnosti. Predlagana raziskava naslavlja discipline, ki presegajo računalništvo. Metode umetne inteligence, vključno s strojnim učenjem, podatkovnim rudarjenjem, raziskovanjem domenskega znanja, zlivanjem (fuzijo) podatkov, iskanjem in optimizacijo ter načrtovanjem inteligentnih sistemov, so postali ključni temelji drugih znanstvenih disciplin tako v naravoslovju kot v družboslovju. Umetna inteligenca danes vpliva na vsa področja, kjer se podatki zbirajo v izobilju; z digitalizacijo pa umetna inteligenca dodatno postaja tudi vseprisotna. Z aplikativnimi raziskavami in sodelovanji s partnerskimi institucijami, raziskovalni program naslavlja tudi te druge discipline. Naše poslanstvo je razviti pristope umetne inteligence, ki prispevajo k razvoju znanosti, naša dolžnost pa je tudi poučevati o preudarni uporabi, dosegu in vplivu umetne inteligence.
Pomen za razvoj Slovenije
Digitalizacija in nadgradnja digitalizacije z umetno inteligenco sta bili v zadnjem času zastavljeni kot glavni prioriteti v tehnološkem razvoju EU in Slovenije. Javna uprava v Sloveniji je nedavno pripravila "Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence do leta 2025" (NpAI), ki ga trenutno potrjuje slovenska vlada. Naš program predlaga ukrepe, ki bodo prispevali k izobraževanju, usposabljanju, prenosu znanja in izvajanju tehnik umetne inteligence tako v industriji kot tudi v javnem sektorju. Naš predlagani program je usklajen z nedavnimi razvojnimi pobudami, vključno z NpAI. Oblikovali smo in še naprej bomo oblikovali pristope umetne inteligence, ki bodo lahko omogočali napredek in razvoj naših partnerjev v industriji in gospodarstvu. Še naprej bomo sodelovali z glavnimi panogami in MSP v državi, vključno z jeklarsko industrijo in proizvodnjo elektronskih naprav, farmacijo, maloprodajo in avtomatizacijo (glej razdelek 32). Z izbranimi MSP ohranjamo kreativno sodelovanje, s katerim lahko tudi pozicioniramo naše izdelke in storitve na trgu. Prizadevali si bomo nadaljevati z inovacijami pri razvoju programske opreme za končne uporabnike metod umetne inteligence, kamor spada tudi naše vodilno orodje za rudarjenje podatkov Orange. Pomemben del našega programa obravnava nastajajoče potrebe v zdravstvu in podpiranju samostojnega življenja s storitvami (angl. assisted living). Umetna inteligenca je ključni sestavni del nastajajočih zdravstvenih orodij, zdravstvenim sistemom pomaga obvladovati staranje prebivalstva in večanje števila kroničnih bolnikov. Pokazali smo tudi, da lahko program pomaga v izrednih situacijah, kot je nedavna pandemija COVID-19. Osebni zdravstveni sistemi so cenovno ugoden način za približevanje kakovostnega zdravstvenega varstva široki populaciji in za zagotavljanje enakih možnosti dostopa do zdravstvenih storitev. Sistemi za bivanje s pomočjo umetne inteligence lahko starejšim pomagajo ohranjati kakovost življenja med staranjem in prispevajo k trajnosti sistemov za socialno varstvo. Raziskovalni program - v sodelovanju s strokovnjaki z različnih področij, kot so molekularni biologi in klinični strokovnjaki - bo prispeval z razvojem metod za analizo medicinskih podatkov, naprav in metod za podpiranje samostojnega življenja, orodij za personalizirano medicino ter z iskanjem novih biomarkerjev in diagnostičnih/presejalnih metod, ki temeljijo na novih senzorskih tehnologijah (npr. sledenje očem, nosljiva oprema itd.). Naše aktivnosti načrtujemo kot nadaljevanje obstoječega dolgoročnega sodelovanja z zdravstvenimi delavci; nekatera od teh sodelovanj so se pričela celo pred tem programom (že okoli leta 1999). Umetna inteligenca lahko izboljša kulturna doživetja. Čeprav to ni glavna usmeritev naših raziskav, je program v preteklosti že prispeval k zagotavljanju dostopa do digitalizirane in opredmetene kulturne dediščine za državljane in turiste. Pozorni bomo na pojav podobnih priložnosti, da to ponovimo. Tesno sodelujemo tudi z več institucijami javne uprave, vključno z Ministrstvom za javno upravo in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Cilj tega sodelovanja je zagotavljanje napredka v digitalni infrastrukturi in iskanje priložnosti, kjer bi implementacije umetne inteligence izboljšale kakovost storitev in omogočale podporo pri odločanju. Za zaposlene v javni upravi ponujamo praktične izobraževalne tečaje, izvedli smo pa tudi že približno deset delavnic, ki so predstavile uporabo strojnega učenja. Naš cilj je nadaljevati s takim usposabljanjem in nadaljevati s pilotnimi projekti, ki dokazujejo uporabo umetne inteligence v javnem sektorju. Naše trenutno sodelovanje z Ministrstvom za javno upravo pri razvoju semantične analize dokumentov je prepoznano kot vodilen raziskovalno-razvojni projekt v javnem sektorju, ki uporablja metode umetne inteligence. Številni člani programske skupine so univerzitetni učitelji. Zaradi pomembnosti metod umetne inteligence in njihovega velikega potencialnega družbeno-ekonomskega vpliva je poučevanje novih generacij študentov o teh metodah in njihovih praktičnih uporabah izrednega pomena. Naše tesno sodelovanje s tujimi partnerji bo imelo pozitivne družbeno-ekonomske učinke. Skupina je vzpostavila sodelovanja s številnimi prestižnimi tujimi institucijami in je v Sloveniji že večkrat gostila ugledne tuje znanstvenike v okviru krajših in daljših gostovanj. Sodelovanje s tujimi vodilnimi strokovnjaki, zlasti pri poučevanju, načrtujemo na Univerzi v Ljubljani in na Institutu Jožef Stefan tudi v prihodnje.