Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARRS

Umetna inteligenca in inteligentni sistemi

Uredi
Obdobja
01. januar 2015 - 31. december 2021
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.07.00  Tehnika  Računalništvo in informatika   

Koda Veda Področje
P176  Naravoslovno-matematične vede  Umetna inteligenca 

Koda Veda Področje
1.02  Naravoslovne vede  Računalništvo in informatika 
Ključne besede
umetna inteligenca, strojno učenje, podatkovno rudarjenje, integracija podatkov, kvalitativno modeliranje, inteligentna robotika, evolucijsko računanje, hevristično preiskovanje, inteligentni poučevalni sistemi, avtomatsko komentiranje, večagentni sistemi, ambientalna inteligenca
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (69)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  52211  Andrejaana Andova  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2020 - 2021  15 
2.  28779  dr. Zoran Bosnić  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015 - 2021  200 
3.  02275  dr. Ivan Bratko  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015 - 2021  737 
4.  36469  dr. Niko Colnerič  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2015 - 2018  3 
5.  23399  dr. Tomaž Curk  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015 - 2021  237 
6.  37515  dr. Andrej Čopar  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2015 - 2020  6 
7.  53247  dr. Carlo Maria De Masi  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2020 - 2021  18 
8.  16324  dr. Janez Demšar  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015 - 2021  339 
9.  31049  dr. Erik Dovgan  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015 - 2021  139 
10.  34403  dr. Miha Drole  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2015 - 2016  6 
11.  32930  Aleš Erjavec    Tehnični sodelavec  2015 - 2021  12 
12.  29485  dr. Jana Faganeli Pucer  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2019 - 2021  23 
13.  05026  dr. Bogdan Filipič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015 - 2021  465 
14.  25527  dr. Luka Fuerst  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2018 - 2021  57 
15.  08501  dr. Matjaž Gams  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015 - 2021  1.628 
16.  30915  dr. Dejan Georgiev  Nevrobiologija  Raziskovalec  2018 - 2021  171 
17.  37943  dr. Hristijan Gjoreski  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2016 - 2017  118 
18.  39134  dr. Martin Gjoreski  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2016 - 2020  96 
19.  50664  Primož Godec  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2017 - 2019  12 
20.  29523  dr. Anton Gradišek  Fizika  Raziskovalec  2015 - 2021  391 
21.  33187  dr. Vida Groznik  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015 - 2021  47 
22.  28365  dr. Matej Guid  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015 - 2018  83 
23.  52179  Ana Herzog    Tehnični sodelavec  2019 - 2020  0 
24.  35424  dr. Tomaž Hočevar  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015 - 2021  26 
25.  38174  dr. Martin Jakomin  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2015 - 2019  7 
26.  38246  dr. Vito Janko  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015 - 2021  63 
27.  30875  dr. Boštjan Kaluža  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015 - 2017  146 
28.  55755  Jaka Kokošar  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2021  0 
29.  52047  Tine Kolenik  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2018 - 2021  45 
30.  04242  dr. Igor Kononenko  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015 - 2021  472 
31.  14565  dr. Matjaž Kukar  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015 - 2021  215 
32.  35423  dr. Timotej Lazar  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015 - 2019  10 
33.  23581  dr. Mitja Luštrek  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015 - 2021  453 
34.  23318  dr. Domen Marinčič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015  31 
35.  52097  Teodora Matić  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2018 - 2021  4 
36.  32926  dr. Miha Mlakar  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015 - 2021  53 
37.  29021  dr. Martin Možina  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015 - 2021  75 
38.  52096  Amra Omanović  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2018 - 2021  7 
39.  53630  Aleš Papič  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2019 - 2021  0 
40.  32041  dr. Darko Pevec  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015  18 
41.  34600  dr. Matej Pičulin  Računalništvo in informatika  Tehnični sodelavec  2015 - 2016  11 
42.  29884  dr. Rok Piltaver  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015 - 2021  78 
43.  39226  dr. Gregor Pirš  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2016 - 2021  9 
44.  20815  dr. Aleksander Pivk  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015 - 2019  34 
45.  37516  Matevž Poberžnik  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2015 - 2019  2 
46.  38461  dr. Ajda Pretnar Žagar  Računalništvo in informatika  Tehnični sodelavec  2015 - 2016  42 
47.  38463  Elis Purkov    Tehnični sodelavec  2015 - 2016  0 
48.  15295  dr. Marko Robnik Šikonja  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015 - 2018  363 
49.  20389  dr. Aleksander Sadikov  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015 - 2021  172 
50.  50929  Gašper Slapničar  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2019 - 2021  34 
51.  52332  Aleš Smodiš    Tehnični sodelavec  2018 - 2019  0 
52.  33189  Anže Starič  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2015 - 2016  8 
53.  37827  dr. Martin Stražar  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2018 - 2019  27 
54.  54708  David Susič  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2020 - 2021  21 
55.  15656  dr. Tomaž Šef  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015 - 2021  390 
56.  31917  dr. Domen Šoberl  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2015 - 2018  31 
57.  29630  dr. Miha Štajdohar  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015 - 2016  20 
58.  29486  dr. Erik Štrumbelj  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015 - 2018  115 
59.  30142  dr. Marko Toplak  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2017 - 2021  27 
60.  24894  dr. Tea Tušar  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015 - 2021  193 
61.  34667  dr. Jernej Ule  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2015 - 2016  171 
62.  37486  dr. Anita Valmarska  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2019 - 2021  25 
63.  39266  Aljoša Vodopija  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2017 - 2021  48 
64.  31563  dr. Petar Vračar  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015 - 2021  29 
65.  54820  Marko Zeman  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2020 - 2021  5 
66.  12536  dr. Blaž Zupan  Računalništvo in informatika  Vodja  2015 - 2021  516 
67.  29020  dr. Jure Žabkar  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015 - 2021  109 
68.  30921  dr. Lan Žagar  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015 - 2021  16 
69.  35422  dr. Marinka Žitnik  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015 - 2019  83 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  85.565 
2.  1539  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko  Ljubljana  1627023  14.356 
Povzetek
S predlaganim programom skušamo prispevati k nekaterim vidikom temeljnih raziskav o umetni inteligenci (UI), enako pomembno pa tudi k aplikacijam te tehnologije. Zato predlagani raziskovalni program naslavlja nekatera temeljna vprašanja umetne inteligence, vsebuje pa tudi aplikativno usmerjene raziskave, ki so s tem povezane. Z znanstvenega stališča ostaja odprto temeljno vprašanje, kako doseči oziroma se približati raznim vidikom človeške inteligence in pojasniti fenomen naravne inteligence. Z vidika aplikacij področje UI igra vse bolj pomembno vlogo pri razvoju informacijske družbe in propulzivnih znanosti, kot je npr. biomedicina. V evropskem programu Horizon 2020 za IKT so podane številne tematike v znanostih in tehnologijah, ki kot svojo ključno komponento vsebujejo metode UI, npr. s področij inteligentne robotike, tovarn prihodnosti, e-zdravstva, učenja in poučevanja, energije, transporta, pametnih platform/sistemov/mest, analize velikih podatkovnih zbirk. Predvidena vsebina raziskav je v veliki meri nadaljevanje programa Umetna inteligenca in inteligentni sistemi iz obdobja 2009-2014, z upoštevanjem nekaterih velikih premikov v zadnjih letih. Program v grobem vsebuje: 1. Strojno učenje in odkrivanje zakonitosti v podatkih: Integracija heterogenih podatkov iz različnih virov, predvsem za iskanje zakonitosti v velikih količinah podatkov; ocenjevanje zanesljivosti predikcij; pristopi z matrično faktorizacijo in analizo arhetipov; razširitev našega pristopa ABML (Argument-Based Machine Learning) na druge pristope učenja (poleg pravil) in optimizacija izbora kritičnih primerov. 2. Kvalitativno modeliranje in inteligentna robotika: Robotsko učenje s predstavitvijo naučenih modelov kot kombinacijo kompozicijskih hierarhij, kvalitativnega modeliranja in numeričnih omejitev; učenje abstraktnih pojmov, ki niso eksplicitno zajeti med izmerjenimi podatki. 3. Hevristično preiskovanje in evolucijsko računanje: evolucijski algoritmi za več kriterijsko optimizacijo s povečano učinkovitostjo z nadomestnimi modeli in vizualizacijo rezultatov; analiza pesimističnih hevristik v preiskovanju v realnem času. 4. Inteligentni sistemi za poučevanje in komentiranje: Avtomatsko poučevanje z argumentiranjem z metodo ABML; ocenjevanje težavnosti problemov za človeka; metode avtomatskega komentiranja; avtomatsko priporočanje učnih gradiv. 5. Večagentni sistemi in ambientalna inteligenca: metode za integracijo raznih virov znanja in podatkov ter prilagajanje analize obnašanja uporabniku, senzorjem in kontekstu; razvoj platforme za pametne hiše in mesta. 6. Aplikativno usmerjene raziskave: Biomedicina (genetika, bolezni raka in živčevja, interakcije zdravil), inteligentni vmesniki v naravnem jeziku, priporočilni sistemi, oceanografija idr. 7. Razvoj orodij in programskih sistemov: Nadaljnji razvoj sistema za odkrivanje znanj iz podatkov Orange ter domensko-specifičnih orodij za podatkovno analitiko; optimizacija ILP sistema HYPER.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani program predvideva raziskovanje nekaterih ključnih aktualnih tem s področja umetne inteligence, ki so zaradi vpliva in široke uporabnosti te hitro razvijajoče se vede računalništva izjemno pomembne. Tako pričakujemo, da bo program pomembno prispeval k razvoju izbranih področij iz umetne inteligence, razvoju praktično uporabnih programskih orodij in potrditvi uporabnosti novih znanstvenih dognanj na praktičnih področjih. Vprašanje, kaj je inteligenca in kako do nje pride,  je eno ključnih in vse do danes nezadostno odgovorjenih vprašanj, s katerim se ukvarjata znanost in filozofija. Delovanja te programske skupine prispeva tudi k odgovoru na to vprašanje. Npr. predvideni program raziskav pod točko 2 (kvalitativno modeliranje in inteligentna robotika) ima za cilj tudi prispevati k enemu temeljnih vprašanj v kognitivni znanosti: Kako nastaja človeško znanje? (J. B. Tenenbaum, et al. How to grow a mind: statistics, structure, and abstraction, Science 331 (6022) (2011) 1279–1285). Tu mislimo predvsem na našo raziskovano kombinacijo predstavitev znanja, strojno učenje z uporabo te predstavitve ter mehanizme odkrivanja novih, abstraktnih teoretičnih pojmov. Razvoj predlaganih pristopov pa ni pomemben samo za napredek računalniških znanosti. Pristopi umetne inteligence, kot so strojno učenje, odkrivanje znanj iz podatkov, zapis in uporaba domenskega znanja, kvalitativno modeliranje in snovanje inteligentnih sistemov, so postali ključni del infrastrukture ostalih znanstvenih disciplin, tako naravoslovnih kot družboslovnih. Zato se je način dela v teh znanostih zaradi vpliva umetne inteligence in splošno dosegljivih podatkovnih baz spremenil. Raziskave v biologiji, medicini ali genetiki je možno izvajati tudi tako, da niti ni več nujno potreben lasten laboratorij za izvajanje poskusov. Pomembne rezultate na teh področjih je možno doseči z analizo na spletu dosegljivih baz. Raziskovalci s teh področij prispevajo svoje ekspertno znanje ter iznajdljivost pri uporabi metod in orodij podatkovnega rudarjenja, po možnosti v sodelovanju z raziskovalci iz umetne inteligence. Pri tem je posebej aktualen problem v integriranju raznovrstnih podatkov iz raznih virov. Predlagani program se v veliki meri posveča prav temu. Kot doslej bomo tudi vnaprej razvijali prosto-dostopno programsko opremo, ki za široko uporabo implementira metode podatkovne analitike, ki vsebujejo tudi originalne tehnične prispevke tega programa. Posebej vpliven je naš sistem za strojno učenje Orange, ki vsebuje posebne module za  genetske raziskave, in ki ga bomo razvijali tudi v bodoče. Orange ima zelo veliko število uporabnikov, med katerimi so tudi številni vrhunskih raziskovalci iz drugih področij znanosti. Pričakujemo, da bo skupina zaradi izjemno dobre povezanosti z uporabniškimi okolji ter sodelovanja z zunanjimi partnerji s področij biologije, medicine, genetike in ekologije pomembno prispevala k razvoju tovrstnih raziskovalnih metod in sistemov  ter s tem k razvoju ostalih vej znanosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Razvoj informacijske tehnologije kakor tudi uporaba le-te na različnih interdisciplinarnih in gospodarskih področjih sodi med nacionalne prioritete, zapisane v sklopu strateških dokumentov Republike Slovenije. Konkretno pa bo predlagani program prispeval k razvoju Slovenija s sledečim: Ambientalna inteligenca, ki jo predlagamo razvijati v okviru programa, bo skozi domače in mednarodne projekte lajšala problem starajočega prebivalstva v Sloveniji in Evropi. V povezavi s tem bomo nadaljevali delo v okviru medicinskih aplikacij, predvsem sistemov za podporo odločanju v nevroloških in onkoloških domenah. Raziskave govornih in jezikovnih tehnologij omogočajo podporo slovenskemu jeziku v številnih novih visokotehnoloških izdelkih in storitvah, primerljivo s podporo svetovnim jezikom, kar pripomore tudi k ohranjanju narodne identitete. Nadaljevali bomo s promoviranjem in uvajanjem storitev informacijske družbe in e-uprave v Sloveniji, med drugim tudi z organizacijo konference Informacijska družba, ki ima že petnajstletno tradicijo. Metode evolucijskega računanja so učinkovite pri reševanju optimizacijskih problemov. Razvite metode bomo uporabili za optimiranje energijske porabe večjih industrijskih porabnikov in za optimiranje proizvodnih procesov ter s tem pripomogli k večji energetski učinkovitosti in konkurenčnosti partnerjev. S prepoznavanjem govorcev v forenzične namene bomo še naprej omogočali uporabo sodobnih znanstvenih in tehnoloških pridobitev pri odkrivanju kriminala, ter na ta način prispevali k povečevanju učinkovitosti preiskovalnih organov in posledično zmanjševanju sodnih zaostankov. Del raziskav programske skupine se bo ukvarjal z razvojem tehnik in praktičnih orodij s področja bioinformatike. Razvoj algoritmov za zlivanje podatkov ima na tem podatkovno bogatem področju lahko velik daljnoročni vpliv za razvoj te tehnološko zahtevne in znanstveno ter praktično izjemno pomembne discipline. Večina članov programske skupine deluje tudi na področju visokošolskega izobraževanja, kar je pomembno tudi zaradi potencialnega družbenega razvoja, ki v mnogih vidikih sloni na tehnologijah, ki jih razvijamo. Skupina je imela odlične rezultate pri usposabljanju vrhunskih kadrov. Na primer, kar dve od desetih dosedanjih nagrad za najboljše doktorate s področja umetne inteligence v Evropi sta prejela mlada raziskovalca iz te programske skupine, glej www.eccai.org/diss-award. Družbeno-ekonomski razvoj Slovenije se bogati tudi s povezami s tujimi partnerji. Program je že doslej vzpostavil sodelovanje s številnimi prestižnimi zunanjimi institucijami ter na ta način v Slovenijo pripeljal vrhunske tuje strokovnjake. Te bomo vključili tudi v pedagoško delo na Univerzi v Ljubljani.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno