Projekti / Programi
Humanistika in smisel humanosti v vidikih zgodovinskosti in sodobnosti
01. januar 2022
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.10.00 |
Humanistika |
Filozofija |
|
| 6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.03 |
Humanistične vede |
Filozofija, religija in etika |
| 6.05 |
Humanistične vede |
Druge humanistične vede |
interdisciplinarna humanistika, kultura, znanost, filozofija, etika, zgodovina, antične študije, jezik, literatura, umetnost, družba, mediji, digitalne tehnologije, ideologija, kulturna dediščina, identiteta, spomin, pričevanje, fenomenologija, hermenevtika, Slovenija, Evropa, globalna pravičnost
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
24. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
60 |
31 |
24 |
0,4 |
| Scopus |
97 |
74 |
54 |
0,56 |
Raziskovalci (14)
Organizacije (1)
Povzetek
Osnovni cilj raziskovalnega programa je razviti interdisciplinarno perspektivo raziskovanja na področju humanističnih študijev, na podlagi česar se lahko ne le bolj določno začrta vlogo humanistike v sodobni družbi, pač pa tudi odločilneje postavi vprašanje o položaju humanosti danes, tako v eksistencialnem kot koeksistencialnem pogledu. Razvijanje interdisciplinarne humanistike v svoji konkretizaciji ni omejeno le na vnanje povezovanje različnih področjih humanističnih študij in povezovanje humanistike z drugimi znanstvenimi polji, pač pa se kot njen prednostna naloga ponuja izdelava konceptualne topike. V okviru vzpostavitve interdisciplinarno usmerjene konceptualne topike se jasneje izrišejo tudi aplikativne možnosti humanistične vednosti, predvsem kar zadeva področja umetnosti, kulture, izobraževanja, družbene kritike, medijev in digitalnih tehnologij. Humanistika je na začetku 21. st. postavljena pred drugačne raziskovalne izzive kakor v preteklosti, ko so znanstveni, akademski in kulturni razvoj v veliki meri zamejevali, pa tudi omejevali, bodisi nacionalni bodisi ideološki okviri. Seveda to nikakor ne zmanjšuje relevatnosti preteklih humanističnih dosežkov; nenazadnje je bila kritična obravnava nacionalnih uokvirjanj in ideoloških vplivanj ena ključnih tematik v novejšem razvoju humanistike po drugi svetovni vojni, pa tudi dotičnega raziskovalnega programa. Vsekakor pa je pomembno, da humanistika v našem času posveti primerno pozornost soočenju s postnacionalnimi in postideološkimi učinkovanji, ki temeljito zaznamujejo našo "zgodovino po zgodovini" in "humanost po humanosti" ter na globalnih kot na lokalnih ravneh prezentirajo nove oblike uveljavljanja družbene moči in prevlade z izrazitimi manipulativnimi pretenzijami. Na podlagi tega okvirnega izhodišča je možno analitično pristopiti k strukturni obravnavi aktualnih družbenih in kulturnih procesov, o katerih smo sicer obširno informirani, vseeno pa njihova forma prej ko ne zastrta. Zato je še posebej za interdisciplinarno humanistično raziskovanje pomembno da, poleg konceptualnih, polno razvije tudi svoje komunikativne osnove. S tem ni mišljena le funkcionalna raba digitalnih orodij, pač predvsem eksistencialna dojemljivost za medčloveško sredine, communio. To je tudi ključno vodilo dejavnosti v okviru izvedbe raziskovalnega programa, ki so zastavljene v okviru medsebojnega prežamanja vidikov zgodovine in sodobnosti, kulture in družbe, znanosti in umetnosti, individulnosti in skupnosti, svobode in pravičnosti.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave na področju interdisciplinarnega humanistike se pogosto omejujejo na podajanje posameznih izsledkov raziskovanja, konceptualizacijo vednosti pa puščajo v stanju predlogov in predpostavk. To ima za posledico šibko konceptualno rabo, ki opazno obremenjuje dosežke interdisciplinarnih humanističnih raziskav. Zato velja posebej poudariti, kako je pri interdisciplinarnem raziskovanju nujno razvijati medkonceptualno razsežnost vzpostavljanja humanistične vednosti. Sodelovanje zgodovinopisja, filozofije, literarne in umetnostne zgodovine, jezikoslovja, pravne znanosti, teologije, pedagogike, geografije, ekonomije politologije, sociologije itn. pri obravnavi izbrane tematike samo po sebi še ne doprinese tiste ravni interdisciplinarnega humanističnega raziskovanja, ki bi sistematično vključevala tudi vzajemno součinkovanje med koncepti samimi. Glede izbire metod je potrebno poudariti, da na področju humanističnega raziskovanja ni mogoče zastopati ene in enovite metodičnosti pristopanja, če nočemo zanemariti razliko med njegovo interpretacijsko in razumevanjsko ravnjo. To, k čemu interpretacijo pristopamo, vedno že razumevanjsko zastopamo. Humanistična vednost spričo tega nujno vključuje vrednostno kritiko. Kot prvobitna vrednost se ponuja jezikovna artikulacija, ki ne zadeva le korespondence med redom izjavljanja in redom pojavljanja, marveč javljanje smiselnosti kot take, na katero odgovarjamo in smo ji odgovorni še pred slehernim opomenjanjem. Metodologija humanistični ved vključuje oba vidika raziskovalnega pristopanja in znanstvenega dostopanja ter je kot taka formativna za posamezno znanstveno disciplino, kakor tudi za interdisciplinarno povezovanje. Slednje nedvomno lahko bistveno spodbudi formiranje novih področij vednosti, hkrati pa se z njo javlja problem samega koncipiranja vednosti ter njene (pričakovane) aplikacije, npr. v učnih procesih na vseh stopnjah izobraževanja, v občilih in medmrežni komunikaciji, pa tudi načrtovanju in izvajanju številnih družbenih in kulturnih dejavnosti. Upoštevati pa je treba, da je aplikativnost humanističnega vedenja že vpisana v samo konceptualno percepcijo, recepcijo in komunikacijo. Za diskusijo na področju interdisciplinarne humanistike je to še posebej pomembno, kolikor naj razumevanjskega konteksta privede do možnosti sporazumevanja med različnimi okrožji humanističnih in družboslovnih ved oziroma znanstvenega raziskovanja nasploh. Za ta namen je potrebno, da se določilo in določilnost sporazumevanja konceptualno umesti v samo jedro interdisciplinarnega humanističnega raziskovanja. Ni torej pomembno zgolj to, kar po postopku interpretacije razumemo in razložimo, marveč tudi to, o čemer se lahko na podlagi interpretativnega in argumentativnega postopanja sporazumevamo in sporazumemo. Humanistična vednost ni nikoli "znanstveno nevtralna", marveč vselej posreduje neko vrednost, za vse, ki so je deležni. Ta vrednostni vidik humanistične vednosti in intersubjektivna soudeženost v vednosti komunikaciji je spričo splošne informatizacije raziskovalnih dejavnosti danes nadvse relevanten tudi za širšo družbeno diskusijo. Da se humanistično raziskovanje ne more postavljali na nevtralno stališče, ne izhaja iz tega, da nima "kritične distance" ter si ne prizadeva za objektivnost in resničnost svojih izjav. Zaveda svoje intersubjektivne določenosti s kontemporalnim učinkovanjem, ki neposredno zadeva tudi kriterij znanstvene kritičnosti. Namreč: kdo je ta, ki ga postavlja? Za interdisciplinarno humanistiko še posebej velja, da se zavoljo take "kritične distance" ne more odreči vrednostnih opredelitev, saj bi to pomenilo blokado kritične komunikacije. Vrednosti niso same po sebi nekritične, marveč take postanejo, kolikor se jim odreka njihova pozitivna ali negativna vloga v medčloveškem sporazumevanju in družbeni diskusiji. Ni pa seveda mogoče zanikati vrednosti sporazumevanja za človeškost in družbenost sploh. Vidik sporazumevanja ima, kolikor ga opredelimo v smislu kontemporalnega učinkovanja, ključno vlogo pri vzpostavljanju družbenega oziroma političnega konsenza, ki ga vselej opredeljuje razmerje svobode in pravičnosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Eno ključnih vodil pri izvedbi raziskovalnega programa je opredelitev in promocije vloge humanistike na področju raziskovanja, kulture, izobraževanja ter medijskega in internetnega komuniciranja v slovenskih in mednarodnih okvirih. Pri tem je zlasti poudarjena pomembnost celovite kritične refleksije družbene situacije v Slovenji v obdobju po osamosvojitvi, v zvezi s katero se tudi redno organizirajo kritične diskusije. Prav tako stopajo v ospredje vidiki slovenskega političnega, kulturnega, državotvornega izročila v zgodovinskem horizontu in njegov vpliv na aktualno družbeno diskusijo v Sloveniji. V okviru diskusijskih srečanj "Sedanjost za prihodnost" se poskuša tudi začrtati perspektive nadaljnjega razvoja Slovenije kot članice Evropske unije in znotraj regionalnih povezav, Alpe-Jadran, Srednja Evropa, Jugovzhodna Evropa Mediteran. V teku izvedbe raziskovalnega programa se bodo tudi še naprej organizirale mednarodne konference, na katerih bodo obravnavane politične, kulturne, gospodarske razvojne perspektive omenjenih evropskih regij. Ob tem se kot določilni dejavnik javlja nadaljnja konstitucija Evropske unije, znotraj katere državni in regionalni razvojne perspektive sploh lahko Vodja in člani programske skupine neposredno delujejo na področjih kulture, visokošolskega izobraževanja in medijev, kar nudi tudi dodatno podporo izvedbi raziskovalnega programa, zlasti kar zadeva aplikacijo znanja. Tu velja še zlasti izpostaviti vpliv na kakovost visokošolskih študijskih programov Izdajanje publikacij s širšega področja humanistike, spletna komunikacija oblikovanje mobilnih aplikacij z namenom promocije slovenske naravne in kulturne dediščine, podpora javni rabi slovenščini ob hkrati podpori razvijanja večjezikovnosti V okviru organizacije kritičnih diskusij in posvetov se pozornost namenja tudi humanističnim in družboslovnim vidikom gospodarskega, okolijskega, političnega, socialnega , kulturnega , znanstvenega, izobraževalnega razvoja Slovenije, kako tudi promociji Slovenije v mednarodnih okvirih. Vodja in člani raziskovalne skupine sodelujejo v različnih komisijah in odborih, ki pristojne za urejanju področij kulture, medijev , rabe slovenskega jezika ter razvoja visokega šolstva. Poudariti velja, da je razvijanje interdisciplinarne humanistike neposredno osnova za povezovanje kulturnih izobraževalne, raziskovalnih in informacijsko-komunikacijskih dejavnosti, ki je v Sloveniji v veliki meri zapostavljeno, kar negativno vpliva tudi na razvojne perspektive različnih družbenih sektorjev, kakor tudi na zaposlitvene možnosti diplomantov in diplomant s področja humanističnih in družboslovnih ved.
