Projekti / Programi
Humanistika in smisel humanosti v vidikih zgodovinskosti in sodobnosti
01. julij 2006
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.10.00 |
Humanistika |
Filozofija |
|
| 6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| 6.09.00 |
Humanistika |
Umetnostna zgodovina |
|
Raziskovalci (11)
Organizacije (1)
Povzetek
Če naj vzpostavljanje interkulturnega pogovora bistveno prispeva k oblikovanju prihodnje evropske družbe in k s tem povezanim političnim odločitvam, potem je potrebno, da ta razgovor odpiramo predvsem v teh elementarnih okvirih, ki so ga zgodovinsko omogočili, ki pa so ravno kot zgodovinske možnosti postali problematični. Evropa se zato ne more enostavno sprijazniti s procesom globalizacije sveta, marveč mora najti odgovore nanj, predvsem ko je v igri odgovornost do humanosti, s katero povezujemo naše razumevanje "kulture". V tem nemara tudi zajet ključni smisel pogovora v kulturi kakor tudi pogovora med kulturami danes.
Osrednji pomen ima tem okviru organizacija mednarodne konference: Evropa svet in humanost v 21. st: dialog kultur - kultura v dialogu v času slovenskega predsedovanja Evropski skupnosti in letu medkulturnega dialoga (pokrovitelj Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije). Inštitut je v zvezi s tem tudi uspešno kandidiral na razpisu za "European Union support in favour of Culture Presidency projects (Strand 1.3, special actions) Organisation and implementation of Cultural project(s) under the Slovenian presidency".
Pomembno je, da se v delo vključujejo tudi raziskovalci z drugih humanističnih inštitucij v Sloveniji. Prav tako je pomembno sodelovanje raziskovalcev iz drugih držav. V posebnih publikacijah in revijalnih objavah se z novih raziskovalnih perspektiv obravnavajo področja zgodovinopisja, filozofije, umetnostne zgodovine, estetike, etike, kulturne terorije, humanistične metodologije, družbene teorije znanosti.
Pomen za razvoj znanosti
Humanistika na Slovenskem se že vključuje v širšo mednarodno mrežo znanstveno-informacijskega sistema, ki tvori osnovo razvijanja družbe znanja. Opraviti imamo z drugačno paradigmo vednosti, ki pa se tako rekoč sproti konceptualizira, V tem lahko uvidimo ključno prizadevanje humanistike danes, ki se ne postavlja toliko ob bok naravoslovju, marveč v vednostno razmerje do celotnega kompleksa informacijske proizvodnje znanja, v pogledu tega, kar nas zadeva in prizadeva kot »smisel«, ki zase potrebuje »artikulacijo«. Pri tem je potrebno poudariti, da položaj humanistike opredeljujejo še drugi, recimo jim zgodovinski vidiki oziroma tisto, kar nas v pozitivnem in negativnem pomenu določa kot tradicija. Če položaj humanistike pri nas primerjamo z njenim položajem v drugih evropskih državah, lahko ugotovimo precejšnje razlike, ki jih po eni strani pogojuje tradicija po drugi strani pa vrsta sistemskih dejavnikov urejanja šolskega, kulturnega, znanstvenega in gospodarskega sektorja. Ti večstransko vplivajo na položaj humanistike, ki povratno tudi sama pomembno deluje tam, kjer gre za iskanje družbenega ravnovesja med svobodo in pravičnostjo, ki nenazadnje »visi« na zmožnosti priznavanja človeškosti in znanja o humanosti. Primerjalno bi lahko ugotovili, da v Sloveniji bolj poudarjamo njeno substancialno razsežje, humnistike medtem ko namenjamo manj pozornosti temu, kar sistemsko vpliva na njen položaj, kakor tudi subjektivnemu družbenemu vplivanju humanistike. Znanstveni pomen raziskovalnega programa se kaže predvsem v: - neposrednem povezovanju raziskovanja na področju humanistike s kulturnimi, založniškimi, in pedagoškimi dejavnostmi; - v uvajanju interdisciplinarnega in medinstitucionalnega sodelovanja na področju humanistike, ki doslej v Sloveniji še ni primerno uveljavljalo; - v vsebinskem povezovanju s humanističnimi v mednarodnem okviru, kar omogoča kvalitetni dvig in nove možnosti raziskovanja na področju humanistike; - v obravnavi temeljnih vprašanj humanosti v zgodovinskih in modernih vidikih, kar naj bi tudi osnova povezovanja v mednarodnem okviru; še zlasti naj bi tu pomembna obravnava zgodovinskih in kulturnih identitet v današnjem času, upoštevajoč slovensko in evropsko humanistično izročilo in današnje globalizacijske procese; - v uveljavljanju inovativnih metodoloških pristopov na področju posameznih humanističnih ved in v okviru interdisciplinarnih humanističnih raziskav; - v pripravi kritičnih izdaj temeljnih humanističnih del (zbrana dela Primoža Trubarja, Slovenskega zgodovinskega atlasa in Zgodovinske kronike 18. stoletja. Priprava takih del je zelo zahtevna, saj zahteva sodelovanje celotnih humanističnih strok. Prav v tem okviru pa se kaže smotrnost uveljavljanja medinstitucionalnega raziskovanja na področju humanistike, ki se doslej na Slovenskem še ni uveljavilo v polni meri. - v izdajanju visoko kvalitetnih izvirnih in prevodnih humanističnih del ter znanstvenih revij s področja humanistike.
Pomen za razvoj Slovenije
Poglavitni namen programa »Humanistika in smisel humanosti v vidikih zgodovinskosti in sodobnosti« je opredelitev položaja humanistične vednosti v okviru razvojnih in raziskovalnih perspektiv v družbi znanja, upoštevajoč pri tem zgodovinski pomen humanistike. Raziskave po posameznih humanističnih področjih se morajo v skladu s tem oblikovati po zgodovinskih in sodobnih vidikih in v prepletu disciplinarnih ter metodoloških pristopov. Glede na specifičnost slovenskega prostora posebej izstopajo vprašanja , ki so povezana z vlogo jezika v humanistike in pomenom humanistike, umetnosti in kulture za oblikovanje in razvijanje nacionalne identitete. Teh obravnav ni mogoče razvijati zunaj evropskega konteksta, v katerega smo Slovenci zgodovinsko in družbeno-aktualno vpeti. Evropa kot »horizont zgodovinskosti« danes še kako potrebuje humanistični samorazmislek, saj njena politična in družbenega realnost izpričuje, da drugače ne more uveljavljati načela enotnosti v različnosti. Poseben izziv humanistike na Slovenskem, na katerega skuša podati odgovore program »Humanistika in smisel humanosti v vidikih zgodovinskosti in sodobnosti«« je prav razmislek svetovne dimenzije evropskega bivanja, izhajajoč pri tem iz naše zgodovinske in humanistične vmeščenosti vanj. Na tej podlagi je potrebno tudi kritično spremljati družbeno dogajanje pri nas, njegovo medijsko prezentacijo, kakor tudi promovirati humanistično zavest v družbi, posebej kar zadeva izobraževanje, kulturo, znanost, založništvo, državne institucije. Promocija humanistike pomeni hkrati promocijo Slovenije kot odprte družbe. V tem kontekstu se bodo odvijale tudi dejavnosti programske skupine, ki so povezane z izdajami znanstvenih in strokovnih del s področja humanistike, prirejanjem simpozijev in razstav doma in v tujini ter z razvijanjem elektronskega arhiva, ki naj bi služi promociji humanistične literature.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
