Projekti / Programi
Humanistika in smisel humanosti v vidikih zgodovinskosti in sodobnosti
01. januar 2009
- 31. december 2014
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.10.00 |
Humanistika |
Filozofija |
|
| 6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| 6.09.00 |
Humanistika |
Umetnostna zgodovina |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.03 |
Humanistične vede |
Filozofija, religija in etika |
Raziskovalci (20)
Organizacije (1)
Pomen za razvoj znanosti
Znanstveni pomen predlaganega raziskovalnega programa se kaže predvsem v: - neposrednem povezovanju raziskovanja na področju humanistike s kulturnimi, založniškimi, in pedagoškimi dejavnostmi; - v uvajanju interdisciplinarnega in medinstitucionalnega sodelovanja na področju humanistike, ki doslej v Sloveniji in Evropi še ni primerno uveljavljalo; - v vsebinskem povezovanju s humanističnimi v mednarodnem okviru, kar omogoča kvalitetni dvig in nove možnosti raziskovanja na področju humanistike; - v obravnavi temeljnih vprašanj humanosti v zgodovinskih in modernih vidikih, kar je tudi osnova povezovanja v mednarodnem okviru; še zlasti naj bi tu pomembna obravnava zgodovinskih in kulturnih identitet v današnjem času, upoštevajoč slovensko in evropsko humanistično izročilo in današnje globalizacijske procese; - v uveljavljanju inovativnih metodoloških pristopov na področju posameznih humanističnih ved in v okviru interdisciplinarnih humanističnih raziskav; - v pripravi kritičnih izdaj temeljnih humanističnih del. Priprava takih del je zelo zahtevna, saj zahteva sodelovanje celotnih humanističnih strok. Prav v tem okviru pa se kaže smotrnost uveljavljanja medinstitucionalnega raziskovanja na področju humanistike, ki se doslej na Slovenskem še ni uveljavilo v polni meri. - v izdajanju visoko kvalitetnih izvirnih in prevodnih humanističnih del ter znanstvenih revij s področja humanistike.
Pomen za razvoj Slovenije
Nedvomno je danes odprto vprašanje, katero pozicijo naj zavzame Evropa v razmerju do globalne družbe; bo to pozicija največje gospodarske velesile ali morda tudi opozicija tisti »viziji« razvoja globalne družbe, ki hkrati prav nič vizionarsko pospešuje nerazvitost in propad. Tudi za Slovenijo velja vprašanje, ali naj svoj razvoj opira zgolj na pospeševanju gospodarstva ali pa naj merilo uspešnosti postavi celoviteje, tako da poleg gospodarstva zajame tudi vse druge relevantne družbene dejavnike. Odločitev v zvezi s tem ima nedvomno dolgoročne posledice za področje socialnosti, kulture, ekologije itn., v osnovi pa opredeljuje tudi nadaljnji razvoj slovenskega izobraževalnega in raziskovalnega sistema na vseh stopnjah. Pri tem velja poudariti, da imamo v informacijsko-komunikacijsko upravljana »družbo znanja« opravit z drugačno paradigmo vednosti, ki pa se tako rekoč sproti konceptualizira, V tem lahko uvidimo ključno prizadevanje humanistike danes, ki se topogledno ne postavlja toliko ob bok naravoslovju, kolikor v vednostno razmerje do celotnega kompleksa informacijske proizvodnje znanja, na podlagi tega, kar nas zadeva in prizadeva kot »smisel«, ki zase potrebuje »artikulacijo«. Če položaj humanistike pri nas primerjamo z njenim položajem v drugih evropskih državah, lahko ugotovimo precejšnje razlike, ki jih po eni strani pogojuje tradicija po drugi strani pa vrsta sistemskih dejavnikov urejanja šolskega, kulturnega, znanstvenega in gospodarskega sektorja. Ti večstransko vplivajo na položaj humanistike, ki povratno tudi sama pomembno deluje tam, kjer gre za iskanje družbenega ravnovesja med svobodo in pravičnostjo, ki nenazadnje »visi« na zmožnosti priznavanja človeškosti in znanja o humanosti. Primerjalno bi lahko ugotovili, da v Sloveniji bolj poudarjamo njeno substancialno razsežje, medtem ko namenjamo manj pozornosti temu, kar sistemsko vpliva na njen položaj, kakor tudi subjektivnemu družbenemu vplivanju humanistike.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
