Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Molekularno prepoznavanje v bioloških sistemih

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.05.00  Naravoslovje  Biokemija in molekularna biologija   
1.09.00  Naravoslovje  Farmacija   

Koda Veda Področje
P003  Naravoslovno-matematične vede  Kemija 
P004  Naravoslovno-matematične vede  Biokemija, presnova 
B002  Biomedicinske vede  Biofizika 
B007  Biomedicinske vede  Medicina (človek in vretenčarji) 
Ključne besede
Molekularno prepoznavanje, imunski sistem, signalna veriga LPS, struktura proteinov, interakcije med proteini, propeptidi, genski inženiring, JMR, računalniško modeliranje, septični šok, načrtovanje zdravil
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (6)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  06628  dr. Roman Jerala  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2001 - 2003  1.189 
2.  02566  dr. Jurkica Kidrič  Farmacija  Vodja  2001 - 2003  233 
3.  17916  dr. Iztok Jože Košir  Kemija  Raziskovalec  2001 - 2002  553 
4.  17917  dr. Andreja Majerle  Biotehnologija  Raziskovalec  2001 - 2002  92 
5.  21426  dr. Mateja Manček Keber  Farmacija  Raziskovalec  2001 - 2003  159 
6.  12060  dr. Primož Pristovšek  Kemija  Raziskovalec  2001 - 2003  135 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0104  Kemijski inštitut  Ljubljana  5051592000  20.932 
Povzetek
Molekularno prepoznavanje je ključno v vrsti pojavov v bioloških sistemih, kot so npr. asociacija proteinov, encimski mehanizmi in imunski odziv, ki jih kontrolirajo nekovalentne specifične interakcije. Težišče eksperimentalnega in teoretičnega dela na strukturi in termodinamski karakterizaciji nekovalentnih specifičnih interakcij molekul je v identifikaciji atomov ali skupin in fizikalni naravi interakcij, ki posredujejo stabilizacijo kompleksa. Osredotočili se bomo na dva sistema interkacij - na interakcije proteinov s sestavinami bakterijskih celičnih sten (glikolipidi in peptidoglikani), ki so ključne za delovanje vrojenega (innate) imunskega sistema, ter na interakcije med proteini, predvsem med propeptidi ali proteinskimi inhibitorji in encimi. V raziskavah bomo uporabljali multidisciplinarni pristop, ki vključuje tehnike molekularne biologije in biokemije, spektroskopije, predvsem JMR visoke ločljivosti in teoretsko-računske metode. Osnovni pogoj za delo na molekularnem prepoznavanju so strukturni podatki. Za določanje strukture biomakromolekul v raztopini, dinamike posameznih delov molekul in za študij vezave ligandov na bio-makromolekule bomo uporabili JMR v povezavi z računalniškimi simulacijami. Pri študiju molekulskega prepoznavanja s teoretsko računskimi pristopi bomo poleg JMR uporabljali tudi druge vire strukturne informacije. Molekularno-biološke tehnike bomo uporabili za pripravo proteinov in njihovih mutant, kar bo omogočalo ovrednotenje prispevka posameznih skupin, ki nastopajo v interakciji. V vrojenem imunskem sistemu receptorji prepoznavajo mikrobne sladkorje in druge sestavine celičnih sten. Za to prepoznavanje so odgovorne večje molekularne regije z različnim značajem (polarne, hidrofobne). Opredelili bomo vzorec molekularnih površin, ki posreduje specifičnost nekovalentnega vezanja LPS na receptorje celic imunskega sistema. Poglavitne molekule, ki jih bomo obravnavali, so lipopolisaharid (LPS) oziroma njegov aktivni del lipid A (signalna molekula), proteina LBP ter CD14 ("pattern recognition receptor", Janeway, Immunol. Today, 1992), CD1, L-selektin, polimiksini - peptidni antibiotiki in predvidoma adaptor receptorji Toll (C. Gerard, Nature, 1998). Poleg strukturnih informacij, ki jih bomo dobili z biokemijskimi in metodami JMR, bomo za določanje strukturnih motivov prepoznavanja uporabili tudi znane strukture drugih proteinov in peptidov, ki vežejo lipid A z visoko afiniteto. Kot drug sistem bomo proučevali interakcije med propeptidi ali proteinskimi inhibitorji in encimi. Propeptidi imajo pomembno vlogo pri regulaciji aktivnosti proteaz. Poleg delovanja kot inhibitorji encimov so potrebni za zvitje proteina v pravilno strukturo. Pred kratkim smo odkrili, da imajo tudi nekateri prosti propeptidi definirano strukturo. Z JMR nameravamo določiti prostorsko strukturo proteina CTLA-2, ki je homolog propeptida katepsina L in obstaja kot samostojen protein. Izmerili bomo spremembe v konformaciji propeptidov pod vplivom pH, kot ključnega elementa v aktivaciji encimov. Z različnimi mutantami propeptida bomo identificirali aminokisline, ki so pomembne za njihovo stabilnost, interakcije z encimom in spremembe v konformaciji, odvisne od pH. Pričakujemo, da bomo lahko osvetlili tudi fiziološko vlogo propeptidov kot samostojnih proteinov.
Pomen za razvoj znanosti
Medsebojno prepoznavanje molekul je prva faza samoorganizacije biomolekularnih sistemov, njih funkcije in regulacije. Določitev molekularnih determinant prepoznavanja in kvantifikacija v smislu korelacije med kvantitativnimi deskriptorji molekularne podobnosti,termodinamskih količin in biološke aktivnosti sodi med raziskovalne problematike, ki so v svetu v posebno živahnem razvoju. Pričakovani rezultati predlaganega raziskovalnega programa bodo predstavljali nov prispevek k a) razumevanju molekularnega mehanizma prenosa signala z LPS, ene najbolj pomembnih reakcij vrojenega imunskega sistema in b) k poznavanju mehanizmov zvitja, inhibicije in aktivacije encimov in k razumevanju fiziološke vloge propeptidov, ki se nahajajo v celicah, ki so ključne v imunskem sistemu (T-limfociti, mastociti). Poleg čisto fundamentalnega ima predlagani program tudi uporabni pomen. Pričakovanje, da načrtovano molekularno prepoznavanje lahko pripelje do novih tehnologij motivira veliko sodobnih raziskav po svetu (Molecular recognition, Chem. Rev. 1997, No. 4). Posebno vlogo ima molekularno prepoznavanje kompleksov protein-ligand v načrtovanju zdravil (R.E. Babine, S.L. Bender, Chem. Rev. 1997, No. 4). Razumevanje molekularnega mehanizma prenosa signala z LPS bo ustvarilo pogoje za načrtovanje zdravil proti septičnemu šoku, ki ga povzroča LPS.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomen predlaganega programa za Slovenijo vidimo predvsem v:1. Kvalitetnemu in aktualnemu raziskovalnemu delu kot podlagi za mednarodno uvrstitev in povezovanje z razvitimi državami. Skupina je že vzpostavila stike z več laboratoriji po svetu, ki se ukvarjajo s problemom LPS in z nekaterimi smo sodelovanje že formalizirali (bilateralni sporazum z Nemčijo). Skupina je edina v Sloveniji usposobljena za pripravo izotopsko obeleženih proteinov in določanje njihove strukture z JMR (J. Jerala et al., J. Biol. Chem., 1998). 2. Vzpostavitev multidisciplinarnega sodelovanja med biokemijo ter strukturno kemijo z jedrsko magnetno resonanco in teoretično-računskimi metodami. V Sloveniji je dosedaj manjkala povezava med temi področji, s katero lahko vse veliko pridobijo v dopolnjevanju med eksperimentalnimi rezultati in analizo ter napovedmi teorije.3. Vzgoji kadrov. Program je izrazito interdisciplinaren in omogoča mladim raziskovalcem in postdoktorantom pridobivanje znanja iz molekularnega prepoznavanja in specializacijo in povezovanje metod iz biokemije, tehnik biomolekularne JMR in računalniškega modeliranja. 4. Relevantnost in potencialna uporabna vrednost za farmacevtsko industrijo: naše raziskave bodo osnova za razvoj učinkovin proti septičnemu šoku, ki je eden glavnih vzrokov smrtnosti tudi v razvitih deželah z več kot 150.000 smrtnimi primeri letno samo v ZDA. Vsaj 12 velikih farmacevtskih družb dela na razvoju teh učinkovin, na učinkovito zdravilo pa lahko računamo šele, ko bo pojasnjen mehanizem delovanja LPS. Problematika, na kateri dela naša skupina, je tudi sprejeta v program LEKa. Metode JMR v povezavi z računalniškimi pristopi, ki jih v skupini vpeljujemo in razvijamo, predstavljajo podlago za racionalno načrtovanje novih zdravil s pomočjo povezav med strukturo in aktivnostjo. V prihodnosti bo v farmacevtski industriji predvsem razvoj novih učinkovin predstavljal osnovo za visoko dodano vrednost.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno