Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Zgradba in delovanje ekosistemov

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.03.00  Naravoslovje  Biologija   

Koda Veda Področje
P305  Naravoslovno-matematične vede  Kemija okolja 
B260  Biomedicinske vede  Hidrobiologija, morska biologija, ekologija voda, limnologija 
B270  Biomedicinske vede  Rastlinska ekologija 
B280  Biomedicinske vede  Živalska ekologija 
B290  Biomedicinske vede  Sistematična botanika, sistematika, morfologija, fitogeografija, kmotaksonomija, fiziologija brezžilnih rastlin 
B320  Biomedicinske vede  Sistematična zoologija, sistematika, zoogeografija 
Ključne besede
ekosistemi, ekologija, voda, kopno, zrak, taksonomija, fiziologija, favna, flora, onesnaževanje, UV sevanje, interakcije, varstvo okolja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (10)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  05221  dr. Anton Brancelj  Biologija  Vodja projekta  2001 - 2003  591 
2.  05222  dr. Alenka Gaberščik  Biologija  Raziskovalec  2001 - 2003  817 
3.  18989  Nataša Gorjanc  Biologija  Raziskovalec  2001 - 2003  12 
4.  18341  Andreja Jerebic    Raziskovalec  2001 - 2003  24 
5.  22615  dr. Nataša Mori  Biologija  Raziskovalec  2003  145 
6.  18546  dr. Gregor Muri  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2001 - 2003  99 
7.  10903  Milijan Šiško  Biologija  Raziskovalec  2001 - 2003  234 
8.  10796  dr. Davorin Tome  Biologija  Raziskovalec  2001 - 2003  676 
9.  07390  dr. Olga Urbanc-Berčič  Biologija  Raziskovalec  2001 - 2003  277 
10.  21502  dr. Al Vrezec  Biologija  Raziskovalec  2001 - 2003  999 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0105  Nacionalni inštitut za biologijo  Ljubljana  5055784  13.172 
Povzetek
V okviru predlaganega programa nameravamo nadaljevati celovite razikave specifičnih ekosistemov (zlasti visokogorska in presihajoča jezera, podzemna voda, mokrišča) in medvrstne odnose znotraj ekosistemov ter vloga posameznih vrst v njih (npr. makrofiti, alge, zooplankton in ribe v vodi ; ptiči in sesalci na kopnem). Pri gorskih jezerih bomo nadaljevali z raziskavami sprememb, ki so jih doživela v zadnjih 150-200 letih. To bomo kombinirali z raziskavami bioprodukcije, vnašanjem alohtonih snovi ter poti posameznih elementov skozi jezerski ekosistem. Ta del bo podprt z osnovnimi kemijskimi meritvami dušikovih in fosforjevih spojin. Zaradi vpliva onesnaževanja na dolge razdalje bo v raziskave vključena tudi problematika onesnaževanja voda z različnimi snovmi, ki se prenašajo po zraku. Zaradi kraškega zaledja v visokogorju in na presihajočih jezerih, bomo del raziskav usmerili tudi na področje podzemnih vod (izvirov in tudi vodonosnikov v širšem smislu). Zato bo potrebno del časa posvetiti tudi favni, ki živi v podzemnih vodah, saj je s tega aspekta Slovenija še vedno precej nepozan del Evrope, dosedanje rezultati pa kažejo, da je izredno zanimiva. Pri presihajočih jezerih bo težišče raziskav na zgradbi in delovanju združb, podvrženih spreminjajočemu se vodnemu režimu ter vplivu onesnaževanja na stabilnost sistemov. Poudarek bo na hranilnih snoveh, njihovi akumulaciji oz. dinamiki v ekosistemu. Velik delež raziskav v obeh jezerskih in tudi kopenskih sistemih sistemih bo tudi na posledicah UV žarčenja na rastline ali živali. Pri tem bomo uporabljali predvsem ekofiziološke in morfološke metode. Večina presihajočih jezer je posredno ali neposredno povezanih s tekočimi vodami. Zato se bo del raziskav usmerjal tudi v tekoče vode, še zlasti v vlogo višjih rastlin v teh sistemih. Pri kopenskih ekosistemih bomo raziskovali vlogo in pomena ptičev (zlasti plenilcev) v posameznih okoljih, predvsem z vidika bioindikacije in biodiverzitete. Plenilci, kot vrh prehranjevalne piramide so najbolj izpostavljeni različnim naravnim in antropogenim vplivom iz okolja. Intenzivno bomo premljali gnezditvene parametre, ki so najbolj neposredni indikatorji stanja v okolju. Populacijo plenilcev bomo povezovali z dogajanji na nižjih trofičnih nivojih ekosistema. Poznavanje zgradbe in delovanja ekosistemov temelji tudi na poznavanju in razpoznavanju posameznih rastlinskih in živalskih vrst. Prav zato bo potrebno del časa in naporov usmeriti tudi na področje taksonomije (diatomeje, nižji raki). Zaenkrat bomo delovali predvsem na področju t.i. klasične taksonomije, saj je cela vrsta rastlinskih in živalskih skupin, ki je tudi s tega vidika še slabo poznana. Pri tem nam bo v veliko pomoč sistem za analizo slik. Kasneje pa bi razširili delo tudi na sodobnejše taksonomske pristope - predvsem na nivoju genomskih raziskav. Zaradi širokega področja raziskav bomo sodelovali tudi strokovnjaki sorodnih inštitucij (oddelek za biologijo, ZRC SAZU) in tudi drugačnih profilov (zlasti Inštitut Jožef Stefan in Kemijski Inštitut).
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovanje specifienih ekosistemov in številnih endemienih vrst, kar je posledica geografske lege Slovenije in njene geološke zgodovine, lahko prispeva pomembne prispevke v zakladnico svetovnega znanja. V easu radikalnega unieevanja celih ekosistemov (onesnaževanje, izsekavanje, efekt tople grede, poveeano UV sevanje, ipd), je nujno potrebno nataneno poznavanje njihove zgradbe in delovanja ter reakcij na stresne situacije. To omogoea pravilne in ueinkovite ukrepe za varovanje tudi elovekovega okolja in zdravja. Celovito proueevanje prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti v svetovnem merilu in k osvetljevanju posledic klimatskih sprememb, izzvanih z ueinki tople grede, v kar je naša skupina že uspešno vkljueena na evropskem nivoju.S poznavanjem delovanja in zgradbe ekosistemov bomo tako lahko prispevali k njihovemu ueinkovitemu varovanju in s tem tudi ohranjanju bidiverzitete. V evropskem pa tudi svetovnem merilu je Slovenija specifiena po svoji legi na stiku vee geografskih regij in z njimi povezanimi klimatskimi pogojih. Po drugi strani pa so tudi geološki pogoji dokaj specifieni (apnenec z izrazitimi kraškimi pojavi, presihajoeimi jezeri, poniklanicami, izredno trde vode), kar daje ekološkim raziskavam še posebno izjemen peeat.
Pomen za razvoj Slovenije
Smo edina skupina v Sloveniji, ki se, skupaj z zunanjimi sodelavci, celovito ukvarja z zgradbo in delovanjem celinskih ekosistemov (fizikalne in kemijske lastnosti, biocenoze), kar se odraža tudi na pomenu programa. Poleg povsem bazienih spoznanj, ki so posledica strokovnega in znanstvenega raziskovanja in s tem prispevanja k svetovni zakladnici znanja, raziskave in spoznanja prispevajo k:- spoznavanju zgradbe in delovanja specifienih ekosistemov, kot izhodišee za njihovo varovanje- proueevanju odzivov ekosistemov na neposredne in posredne vplive eloveka- ugotavljanju še dopustnih meja obremenjevanja okolja in izdelovanju strategij za njegovo varovanje- prenašanju bazienih spoznanj v aplikativno sfero (tehnološke izboljšave ali varovanje) - poveeevanju konkurenene sposobnosti na podroeju aplikacij in trženja- dvigovanju nacionalne zavesti kot posledica specifienih raziskav (presihajoea in gorska jezera jezera, redke in ogrožene rastlinske vrste, izbrani dobro ohranjeni ekosistemi, ipd).- vstopanju v mednarodne raziskovalne programe oz. projekte na podlagi že doslej opravljenih raziskavPrieakujemo, da bodo tovrstna teoretiena in praktiena spoznanja eedalje bolj potrebna Sloveniji, še zlasti ob vstopanju v evropsko unijo. Ozemlje Slovenije predstavlja izjemen primer biološke raznovrstnosti in tudi ohranjenosti okolja. Vendar je to vse bolj ogroženo tako z lokalnimi kot mednarodnimi viri onesnaževanja. Samo dobro poznavanje delovanja in zgradbe ekosistemov ter njihovih zahtev lahko prispeva k njihovemu ohranjnaju. Po drugi strani pa so predvsem gorska jezera zelo dobri senzorji za spremembe v okolju, ki jih povzroea elovek.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno