Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Združbe, odnosi in komunikacije v ekosistemih

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.03.00  Naravoslovje  Biologija   
1.04.00  Naravoslovje  Kemija   
1.08.00  Naravoslovje  Varstvo okolja   
3.03.00  Medicina  Nevrobiologija   

Koda Veda Področje
1.06  Naravoslovne vede  Biologija 
Ključne besede
ekosistemi, kopno, voda, zrak; živali, rastline, vplivi, odzivi, odnosi, komunikacije; ekologija, fiziologija, taksonomija, etologija, statistika, modeliranje; polutanti, indikatorji; biodiverziteta, informatika.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (33)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  30854  dr. Danilo Bevk  Biologija  Raziskovalec  2012 - 2013  445 
2.  06989  dr. Andrej Blejec  Matematika  Raziskovalec  2009 - 2013  282 
3.  32095  dr. Dejan Bordjan  Biologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  342 
4.  05221  dr. Anton Brancelj  Biologija  Vodja projekta  2009 - 2013  591 
5.  00691  dr. Andrej Čokl  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2013  339 
6.  34959  dr. Barbara Debeljak  Biologija  Mladi raziskovalec  2012 - 2013  50 
7.  29092  dr. Maarten De Groot  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2009  606 
8.  26009  dr. Damijan Denac  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2013  322 
9.  32093  dr. Maja Derlink  Medicina  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  30 
10.  32097  dr. Martina Jaklič  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  91 
11.  18341  Andreja Jerebic    Tehnični sodelavec  2009 - 2013  24 
12.  33222  dr. Andreja Kavčič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2010 - 2013  1.030 
13.  27567  dr. Urška Koce  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2011  107 
14.  26418  dr. Jasna Kralj  Nevrobiologija  Raziskovalec  2009 - 2011  57 
15.  34501  dr. Anka Kuhelj  Biologija  Mladi raziskovalec  2011 - 2013  42 
16.  34500  dr. Allen Wei Liu  Biologija  Mladi raziskovalec  2011 - 2013  18 
17.  27505  dr. Tadej Mezek  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2011  23 
18.  22615  dr. Nataša Mori  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2013  145 
19.  36322  dr. Maja Opalički Slabe  Biologija  Mladi raziskovalec  2013  16 
20.  28332  dr. Franja Pajk  Biologija  Raziskovalec  2010 - 2012  23 
21.  21501  dr. Petra Pavlovčič  Onkologija  Raziskovalec  2009 - 2010  19 
22.  23608  dr. Janez Prešern  Biologija  Raziskovalec  2009  175 
23.  15129  dr. Tatjana Simčič  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2013  160 
24.  02574  dr. Ignac Sivec  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2013  309 
25.  19430  dr. Nataša Stritih Peljhan  Nevrobiologija  Raziskovalec  2009 - 2013  94 
26.  10796  dr. Davorin Tome  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2013  676 
27.  10061  dr. Tomi Trilar  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2013  953 
28.  05231  dr. Meta Virant Doberlet  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2013  276 
29.  21502  dr. Al Vrezec  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2013  999 
30.  25522  dr. Vera Zgonik  Biologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  24 
31.  21503  dr. Maja Zorović  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2013  64 
32.  30639  dr. Uroš Žibrat  Biologija  Mladi raziskovalec  2010 - 2012  120 
33.  24937  dr. Alenka Žunič Kosi  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2013  105 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0105  Nacionalni inštitut za biologijo  Ljubljana  5055784  13.172 
2.  0614  Prirodoslovni muzej Slovenije  Ljubljana  5052670000  5.527 
Povzetek
Program predstavlja nadaljevanje raziskav, ki so v preteklem obdobju potekale na Nacionalnem inštitutu za biologijo v okviru programov "Nevroetologija in ekofiziologija žuželk" (PO-0105-503) Oddelka za entomologijo in "Zgradba in delovanje ekosistemov" (PO-0105-504), Oddelka za raziskovanje sladkovodnih in kopenskih ekosistemov. Namen združitve programov je bil poglobitev sodelovanja in kompleksnejši pristop pri raziskavah odnosov med okoljem in organizmi, kar spada v širši kontekst zgradbe in delovanja ekosistemov. Stična področja obeh raziskovalnih skupin so zlasti študije fizikalnih, trofičnih in informacijskih interakcij v izbranih okoljih, raziskave v okviru vedenjske in senzorične ekologije ter ekofiziološke raziskave. Poleg skupnih raziskav bodo potekale tudi raziskave, ki so specifične za vsako ožje področje. Te so: 1/ Raziskave mehanizmov komunikacije Komunikacija je proces pretoka informacij med organizmi s pomočjo signalov, ki so prilagojeni na prenos preko različnih medijev. Program je osredotočen na raziskave (a) biofizikalnih lastnosti medijev, (b) emisije signalov, (c) diverziteto signalov, (d) vedenjske odzive, (e) multimodalne povezave in (f) možnosti aplikacije pri biološki kontroli škodljivih vrst. Raziskave na nivoju medijev bodo v prvi vrsti omejene na zrak in podlago s ciljem prehoda na meritve zvokov v vodi. 2/ Nevrobiološke raziskave a) Del nevrobioloških raziskav bo osredotočen zlasti na senzorični del živčnega sistema kot interfazo med organizmom in okoljem. b) Drugi del nevrobioloških raziskav bo osredotočen na nadaljevanje raziskav zaznavanja in kodiranja informacij, ki se kot odziv na dražljaj prenašajo po živčnih celicah v višje sloje centralnega živčnega sistema. 3/ Okolje - organizem V tem sklopu bodo v ospredju ekofiziološke raziskave, kjer bomo ugotavlji prilagojenost organizmov (rakov, žuželk, rastlin) na okolje (npr. voda v tleh, temperatura, nutrienti) oz. vpliv tujih snovi iz okolja na organizme (zaščitna sredstva, kovine, eutrofikacija) preko encimatskih sklopov (ETS) in dihanja. 4/ Interspecifični odnosi V sklopu raziskav interspecifičnih odnosov se bomo posvetili raziskavam odnosa med škodljivci in gostiteljskimi vrstami, plenilcem in plenom ter tudi trofičnim procesom in prehranskim mrežam v specifičnih okoljih. 5/ Biodiverziteta Biodiveziteta je v središču pozornosti ne le sistematikov, populacijskih biologov in ekologov, temveč tudi strokovnjakov za kontrolo rastlinskih škodljivcev. Raziskave bodo zato osredotočene na dve ciljni skupini: a) raziskave vedenjskih značilnosti in genske strukture populacij kot izhodišče za kontrolo škodljivih vrst žuželk (škržati, rastlinske stenice). b) poglobljene raziskave predstavnikov skupine Copepoda v nekaterih vodnih okoljih (zlasti v podzemnih vodah) ter redno spremljanje favne v nekaterih ekstremnih habitatih (visokogorska jezera) 6/ Integralne raziskave v ekosistemih - Sestava združb kot merilo vpliva človeka na okolje Na nivoju integralnih raziskav ekosistemov bomo združili in nadgradili spoznanja različnih področij raziskav. Osredotočili se bomo na različno intenzivne rabe prostora (vključno s kmetijstvom in regulacijami), pa tudi na območja, ki so pod vplivom razpršenih virov onesnaženja. Predlagani program ima tri temeljne cilje. Želimo (1) nadgraditi visok in mednarodno primerljiv ter relevanten znanstveni nivo svojih raziskav preteklega obdobja. (2) svoje znanje širiti v slovenski in svetovni prostor z izobraževanjem, publiciranjem in odprtim sodelovanjem ter (3) v kontekstu trajnostnega razvoja prispevati novo znanje, prenesti in uvajati nove tehnologije ter tako prispevati k družbenem razvoju Slovenije.
Pomen za razvoj znanosti
V okviru med seboj povezanih sklopov raziskav mehanizmov komunikacije (sklop 1) in nevrobioloških raziskav (sklop 2) in interspecifičnih odnosov (sklop 4), smo v programu združili vrhunsko znanje in izkušnje na področju vedenjske ekologije, biofizike prenosa signalov po rastlinah, nevrofiziologije ter raziskav prehranskih mrež. Objavili smo serijo člankov, s katerimi smo v temeljih spremenili percepcijo in razumevanje vibracijske komunikacije. Odkritja o pomenu resonančnih lastnosti rastlin pri prenosu signalov, o prenosu vibracijskih signalov z rastline na rastlino preko zraka, o pomenu posameznih parametrov za razpoznavanje identitete in določanja položaja partnerja v prostoru ter o izkoriščanju signalov, namenjenih komunikaciji med partnerjema s strani plenilcev in parazitoidov, bodo v naslednjih letih usmerjala raziskave na področju vibracijske komunikacije v svetovnem merilu. Postopni premik v razumevanju vibracijske komunikacije od prepričanja, da je izključno privatna oblika sporazumevanja omejena le na sporazumevanje na kratke razdalje dvojice oddajnik-prejemnik, do spoznanja, da v naravi sporazumevanje poteka v komunikacijskem omrežju, je potekal v zadnjih petih letih in sodelavci programa smo sodelovali pri praktično vseh objavah na to temo. Hkrati te raziskave odpirajo možnosti uporabe rezultatov v praksi pri razvoju alternativnih metod za kontrolo in nadzor škodljivcev, kar člani programske skupine kot prvi v svetu že izvajajo tudi na terenu v sodelovanju z italijanskimi in brazilskimi sodelavci. V okviru raziskav okolje-organizem (sklop 3) izstopajo zlasti raziskave ekofizioloških prilagoditev organizmov, kjer smo med prvimi izvedli meritve temperaturnih tolerančnih krivulj tako pri invazivnih kot tudi domorodnih vrstah rakov. Obenem smo razvili tudi metodo za neinvazivno izvajanje tovrstnih meritev na rakih, kar je pomembno pri raziskavah zaščitenih ali ogroženih vrst. Metode za ugotavljanje prilagojenosti organizmov na okoljske dejavnike smo uspešno uporabili tudi na drugih sistemih: bakterije v prsti, hrošči na onesnaženih območjih, planktonski organizmi v plitvih jezerih, ribe v tropskih in zmernih klimatih. Metoda je bila uspešno vpeljana tudi v dva druga laboratorija v tujini. V okviru raziskav biodiverzitete (sklop 5), so zlasti pomembne raziskave v prenikajoči vodi v kraških jamah. V okviru teh raziskav so bile v tropskih jamah na Tajskem in Vietnamu prvič odkriti nižji raki (Copepoda), kar je spremenilo dosedanje razumevanje razširjenosti in evolucije podzemnih organizmov v tropskih predelih. V domačih jamah pa smo s sistematičnim raziskovanjem odkrili več vrst, ki živijo v tako v kraških jamah, alpskih izvirih ali pa globoko v prodiščih, kjer se črpa pitno vodo. V povezavi z raziskovanjem ekosistemov (sklop 6), so bile prvič izvedene dolgoročne meritve pretokov in temperatur in zbiranjem vodnih organizmov v plitvih kraških jamah. S tem sedaj bolje razumemo pretakanje vode v epikraški coni in procese, ki določajo kakovost vode. Epikraška cona namreč odločilno vpliva na kakovostne pitne vode. Obenem smo podrobneje razložili pogoje in mehanizme, ki omogočajo dolgoročni obstoj specifične epikraške vodne favne. Opravljene meritve in opazovanja so pokazale, da je epikraška cona tudi zelo primerno okolje za proučevanje posledic klimatskih sprememb. Prav specializirana favna, ki tam živi, je namreč dober objekt za tovrstne raziskave.
Pomen za razvoj Slovenije
Sodelavci programske skupine so izkazali relevantnost svojih raziskav za Slovenijo s sledečimi dejavnostmi: a) Skrb za divje (alternativne) opraševalce – bili so med prvimi, ki so preko intervjujev in poljudnih člankov seznanjali širšo javnost o nujni skrbi za izboljšanje stanja divjih opraševalcev kulturno pomembnih rastlin potem, ko je bilo ugotovljeno, da v zadnjih letih intenzivno upada število čebeljih družin v Sloveniji. b) Invazivne vrste – sodelavci programske skupine so se aktivno vključili v spremljanje in opozarjanje na pojavljanja tujerodnih vrst, zlasti živalskih, v Sloveniji, kar so izvedli tudi preko več intervjujev v dnevnem časopisju, na radiu in televiziji. Poudarek je bil na pojavljanju za kmetijstvo škodljivih vrstah kljunatih žuželk (stenic) v Sloveniji in možnostih za njihovo omejevanje. Pri tem so sodelovali tudi z raziskovalci iz tujine, predvsem Brazilije. Na področju vodnih organizmov so spremljali pojavljanje tujerodnih vrst rakov, vključno rdečeškarjevca, ki lahko z negativnimi posledicami na domorodnih vrstah vplivajo na kakovost vodnih ekosistemov. Pri raziskavah so ugotovili tudi ponovno prisotnost parazita Aphanamyces astaci na račjih populacijah v Sloveniji, kar predstavlja ponovno nevarnost epidemije račje kuge v Sloveniji. V okviru teh aktivnosti je bil v letu 2012 pripravljen prvi seznam tujerodnih vrst hroščev, rakov in ptic za Slovenijo v okviru CRP projekta »Neobiota Slovenije«. c) Sodelovanje s komunalnim podjetjem Vodovod-Kanalizacija (VO-KA), ki oskrbuje Ljubljano s pitno vodo, je potekalo pri nadzoru kakovosti pitne vode. Osredotočeno je bilo na prisotnost specializiranih podzemnih vodnih organizmov v črpalnih vodnjakih. Z analizo živalstva in sedimenta v vodnjakih ocenjujejo kakovost vode in opozarjajo na morebitne vire onesnaženja, zlasti pa na intenzivnost povezav med rečnimi kanali in črpalnimi vodnjaki. d) Mentorstva doktorandom, magistrantom, diplomantom – člani programske skupine so bili intenzivno vključeni v programe izobraževanj diplomantom, magistrantom in doktorantom, ki sos opravljali praktično delo na Nacionalnem inštitutu za biologijo, njihovo formalno izobraževanje pa je potekalo na Univerzi v Ljubljani ali Univerzi v NovI Gorici. Skupaj so bili mentorji 12 diplomantom, eni magistri ter 8 mladim raziskovalcem, ki so dokončali doktorski študij. Bili so tudi somentorji tujim študentom (Tajska, Velika Britanija), kar dolgoročno odpira možnosti tesnega znanstvenega sodelovanja. e) Prav tako omogoča dolgoročno znanstveno sodelovanje, in s tem prispeva k razvoju Slovenije, vrsta bilateralnih sodelovanj na območju bivše Jugoslavije (Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna gora), z evropskimi državami (Finska, Velika Britanija, Švica), kot tudi državami izven Evrope (Brazilija, Kitajska, Rusija, Koreja, Japonska), s katerimi so potekale ali še potekajo formalne in tudi neformalne povezave in raziskave. f) Štirje člani programske skupine so bili v obdobju 2009-2013 nosilci več predmetov na dodiplomski ali podiplomski stopnji na Univerzi v Ljubljani, Univerzi v Novi Gorici, Univerzi na Primorskem in Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, kjer so bili tudi mentorji dodiplomskim in podiplomskim študentom.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno