Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Združbe, odnosi in komunikacije v ekosistemih

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.03.00  Naravoslovje  Biologija   
1.04.00  Naravoslovje  Kemija   

Koda Veda Področje
B003  Biomedicinske vede  Ekologija 

Koda Veda Področje
1.06  Naravoslovne vede  Biologija 
1.04  Naravoslovne vede  Kemija 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (23)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  30854  dr. Danilo Bevk  Biologija  Raziskovalec  2014 - 2016  445 
2.  06989  dr. Andrej Blejec  Matematika  Raziskovalec  2014 - 2016  282 
3.  05221  dr. Anton Brancelj  Biologija  Vodja projekta  2014 - 2016  591 
4.  00691  dr. Andrej Čokl  Biologija  Raziskovalec  2014 - 2016  339 
5.  34959  dr. Barbara Debeljak  Biologija  Mladi raziskovalec  2014 - 2016  50 
6.  32093  dr. Maja Derlink  Medicina  Raziskovalec  2014  30 
7.  32097  dr. Martina Jaklič  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec  2014 - 2015  91 
8.  18341  Andreja Jerebic    Tehnični sodelavec  2014 - 2016  24 
9.  09211  dr. Boris Kryštufek  Biologija  Raziskovalec  2014 - 2016  957 
10.  34501  dr. Anka Kuhelj  Biologija  Mladi raziskovalec  2014  42 
11.  34500  dr. Allen Wei Liu  Biologija  Mladi raziskovalec  2014  18 
12.  22615  dr. Nataša Mori  Biologija  Raziskovalec  2014 - 2016  145 
13.  36322  dr. Maja Opalički Slabe  Biologija  Mladi raziskovalec  2014 - 2016  16 
14.  31231  dr. Jernej Polajnar  Biologija  Mladi doktor s subvencionirano plačo  2015 - 2016  129 
15.  15129  dr. Tatjana Simčič  Biologija  Raziskovalec  2014 - 2016  160 
16.  19430  dr. Nataša Stritih Peljhan  Nevrobiologija  Raziskovalec  2014 - 2016  94 
17.  38172  dr. Rok Šturm  Biologija  Mladi raziskovalec  2015 - 2016  35 
18.  10796  dr. Davorin Tome  Biologija  Raziskovalec  2014 - 2016  676 
19.  10061  dr. Tomi Trilar  Biologija  Raziskovalec  2014 - 2016  953 
20.  05231  dr. Meta Virant Doberlet  Biologija  Raziskovalec  2014 - 2016  276 
21.  21502  dr. Al Vrezec  Biologija  Raziskovalec  2014 - 2016  999 
22.  21503  dr. Maja Zorović  Biologija  Raziskovalec  2014  64 
23.  24937  dr. Alenka Žunič Kosi  Biologija  Raziskovalec  2014 - 2016  105 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0105  Nacionalni inštitut za biologijo  Ljubljana  5055784  13.172 
2.  0614  Prirodoslovni muzej Slovenije  Ljubljana  5052670000  5.527 
Povzetek
Program “Združbe, odnosi in komunikacije v ekosistemih“ je nadaljevaje programa, ki je potekal v obdobju 2009-2013. Zasnovan je modularno in v posameznih sklopih sodelavci programa raziskujejo posamezna specifična področja (raziskave mehanizmov komunikacije, nevrobiološke raziskave, okolje-organizem, interspecifični odnosi, biodiverziteta in invazivne vrste), ki se nadgrajujejo v kompleksne raziskave v ekosistemih – ekosistemske storitve. Del temeljnih raziskav je nadaljevanje dolgoročnih raziskav, ki so v prejšnjem programskem obdobju izkazale najvišji potencial za razvoj novih raziskovalnih smeri (zlasti na področjih komunikacije žuželk, nevrobioloških raziskav in raziskav biodiverzitete). Hkrati pa bo v novem programu večji poudarek na proučevanju invazivnih tujerodnih vrst, ki imajo v določenih okoljih neposredne negativne gospodarske posledice (žuželke) ali pa vplivajo na delovanje ekosistema preko zmanjševanja ekosistemskih storitev (npr. vodni organizmi - potočni raki). Pričujoči program je zasnovan kompleksno s ciljem ugotavljanja mehanizmov delovanja ekoloških sistemov, ki so danes ključni za reševanje okoljskih problemov povezanih z živim svetom in vsebujejo tako ekonomske (kontrola škodljivcev, bioindikacija onesnaženosti okolja, preskrba s pitno vodo, zmanjševanje vpliva tujerodnih vrst) kot tudi ekosistemske oziroma varstvene vidike (ohranjanje biodiverzitete in ekosistemskih storitev, Natura 2000, izginjanje opraševalcev, klimatske spremembe). Program zato v intergrirano celoto združuje zelo kompleksen spekter raziskav vezanih na terensko delo, laboratorijske teste, kot tudi eksperimentalno ugotavljanje temeljnih mehanizmov podprtih z matematičnimi in statističnimi modeli, ki bistveno izboljšujejo natančnost napovedi izidov postavljenih hipotez. Na področju temeljnih raziskav, kjer so člani programske skupine med vodilnimi v svetu, bodo glavni poudarki programa predvsem na (1) komunikaciji med organizmi, kjer želimo prispevati k odkrivanju mehanizmov delovanja ekosistemov, reševanja problematike škodljivcev brez uporabe za okolje obremenjujočih kemičnih pripravkov, evolucijskih mehanizmov in biologije socialnih žuželk, ter na področju (2) sprememb ekosistemov in biodiverzitete, ki jih danes diktirajo klimatske spremembe, onesnaževanje in povečani vnosi tujerodnih vrst. Na podlagi pridobljenega, lastnega temeljnega znanja, ki ga ustvarjamo v programski skupini, se lahko lotevamo tudi izvajanja in vodenja zahtevnejših aplikativnih nalog povezanih z izkoriščanjem ter ohranjanjem ekosistemov in ekosistemskih storitev. Člani programske skupine so vpeti v mnoga mednarodna znanstvena sodelovanja tako na področju projektnega kot znanstveno-raziskovalnega ter publicističnega dela. Poleg tega so sodelavci programske skupine tudi pedagoško usposobljeni in vključeni v več pedagoških programov na vseh nivojih univerzitetnega študija.
Pomen za razvoj znanosti
V raziskovalnem programu »Združbe, odnosi in komunikacije« smo se s kompleksnim in interdisciplinarnim pristopom posvečali osrednjim znanstvenim vprašanjem kot tudi postavljanju ključnih izhodišč za bodoče raziskave. V okviru med seboj povezanih sklopov raziskav mehanizmov komunikacije, nevrobioloških raziskav in inter ter intraspecifičnih odnosov smo v programu združili vrhunsko znanje in izkušnje na področju vedenjske ekologije, biofizike prenosa signalov po rastlinah ter kemijske komunikacije pri hroščih s pomočjo feromonov, kar vodi v okolju prijaznejšo kontrolo škodljivcev tako v svetu (Brazilija, Italija) kot tudi v Sloveniji. S tega področja smo objavili več člankov, s katerimi smo močno spremenili razumevanje vibracijske in tudi kemijske komunikacije. V okviru raziskav okolje-organizem smo na področju raziskav ekofizioloških prilagoditev organizmov oziroma njihovih reakcij na okoljske razmere ugotavljali prilagojenost tujerodnih invazivnih vrst na lokalne razmere, kar po eni strani omogoča bolj celovit pogled na razumevanje vplivov klimatskih sprememb, po drugi strani pa tudi možne scenarije za spremembe v lokalni biodiverziteti, kjer bodo v bodoče najverjetneje prevladovale invazivne tujerodne vrste. Tudi raziskave mikrobnih populacij v hiporeičnem okolju rek so pokazale, da bodo v prihodnje ta okolja tako pod močnim vplivom klimatskih sprememb kot tudi fizičnih posegov zaradi človeka v neposrednem zaledju. Z razvojem novega sistema za spremljanje mikrobiološke aktivnosti v rečnih sedimentih v laboratorijskih razmerah smo odprli povsem nov pristop tudi za varovalne ukrepe, povezane z ohranjanjem kakovostne podzemne vode. Raziskovalci v skupini so veliko prispevali k poznavanju in razumevanju biodiverzitete tako na regionalnem kot v svetovnem merilu v sklopu raziskav na skupinah sesalcev, žuželk in nižjih rakov (Ostracoda, Copepoda, Syncarida), kjer so opisali več novih vrst, ki so vključevale tudi sodobne molekularne in zvočne tehnike, ki so bile podpora klasičnim morfološkim opisom. Poleg opisov novih vrst v Sloveniji so prispevali k poznavanju novih vrst tudi v Grčiji, Sahari in v več državah v Aziji. Naredili so tudi taksonomsko revizijo nekaterih skupin, ki so doslej veljale za bolj monotone, kot se je izkazalo po najnovejših raziskavah. Integralne raziskave v ekosistemih so pokazale pomembnost povezav med živim in neživim okoljem, kar velja za jamske in rečne sisteme, kot tudi za povezavo med biodiverziteto in človekovimi dejavnostmi, s poudarkom na kmetijstvu, kjer sta še posebej pomembni indikatorski skupini ptice ter čebele oz. čmrlji. Rezultati raziskav so bili objavljeni v vrhunskih mednarodnih revijah, njihova znanstvena vrednost pa se kaže v številnih citatih.
Pomen za razvoj Slovenije
Sodelavci programske skupine so z večletnimi raziskavami v okviru programa izkazali poleg vrhunskih raziskav v svetovnem merilu tudi relevantnost svojih raziskav za Slovenijo s sledečimi dejavnostmi: a) Skrb za divje (alternativne) opraševalce – sodelavci programa so bili med prvimi, ki so preko intervjujev in poljudnih člankov seznanjali širšo javnost o nujni skrbi za izboljšanje stanja divjih opraševalcev kulturno pomembnih rastlin potem, ko je bilo ugotovljeno, da v zadnjih letih intenzivno upada število čebeljih družin v Sloveniji in tudi njim sorodnih čmrljev, ki so aktivni tudi v hladnejših obdobjih. b) Uvajanje drugačnih (oz. tradicionalnih) metod košnje močvirskih travnikov lahko bistveno pripomore k ohranjanju ptičje populacije in s tem celotnih močvirskih habitatov. Časovna uskladitev med izleganjem oziroma med vzgojo ptičjih mladičev ter začetkom in tehnologijo košnje lahko z majhnimi spremembami močno prispeva k ohranjanju ptičje populacije na kmetijskih zemljiščih. Prav tako lahko ohranjanje določenega dela odmrlih drevesnih debel omogoča preživetje populaciji hroščev, ki so ključnega pomena za normalno delovanje gozdnih ekosistemov. c) Spremljanje pojavnosti in vplivov invazivnih vrst je ključnega pomena za aktivno vključevanje in opozarjanje javnosti na posledice pojavljanja tujerodnih vrst, zlasti živalskih, v Sloveniji. Poleg znanstvenih raziskav so sodelavci programa javnost obveščali tudi preko več intervjujev v dnevnem časopisju, na radiu in televiziji. Poudarek je bil na pojavljanju za kmetijstvo škodljivih vrstah kljunatih žuželk (stenic) v Sloveniji in možnostih za njihovo omejevanje. Na področju vodnih organizmov so spremljali pojavljanje tujerodnih vrst rakov in školjk (npr. rdečeškarjevca in školjke trikotničarke), ki lahko z negativnimi posledicami na domorodnih vrstah vplivajo na kakovost vodnih ekosistemov. d) Sodelovanje s komunalnim podjetjem Vodovod-Kanalizacija (VO-KA), ki oskrbuje Ljubljano s pitno vodo, poteka že tradicionalno pri nadzoru kakovosti pitne vode. Osredotočeno je bilo na prisotnost specializiranih podzemnih vodnih organizmov v črpalnih vodnjakih. Z analizo živalstva in sedimenta v vodnjakih se je ocenjevala kakovost vode in opozarjala na morebitne vire onesnaženja, zlasti pa na intenzivnost povezav med rečnimi kanali in črpalnimi vodnjaki. e) Ekološke raziskave o vodni favni, klimi in hidroloških razmerah v jami Velika Pasica so se zaključile z objavo znanstvene monografije. Izvodi knjige so bili razposlani vodilnim strokovnjakom za to področje v več državah, ki so objavili več mnenj oz. recenzij v tujih revijah, s čemer so še povečali zanimanje za tovrstne raziskave. f) Mentorstva doktorandom, magistrom, diplomantom – člani programske skupine so bili intenzivno vključeni v programe izobraževanj diplomantom, magistrom in doktorandom, ki so opravljali praktično delo na Nacionalnem inštitutu za biologijo, njihovo formalno izobraževanje pa je potekalo na Univerzi v Ljubljani, Iniverzi v Mariboru ali Univerzi v Novi Gorici. g) Člani programske skupine so bili v obdobju 2013-2016 tudi nosilci več predmetov na dodiplomski ali podiplomski stopnji na Univerzi v Ljubljani, Univerzi v Novi Gorici, Univerzi na Primorskem in Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, kjer so bili tudi mentorji dodiplomskim in podiplomskim študentom.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno