Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Populacijska genetika in etologija

Obdobja
01. januar 1999 - 31. december 2003
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.02.00  Biotehnika  Živalska produkcija in predelava   
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (31)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  17501  Dušan Birtič    Raziskovalec  2002 - 2003  145 
2.  07752  mag. Primož Bradač  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2002 - 2003  23 
3.  17502  Jože Čeh    Raziskovalec  2002 - 2003  18 
4.  00261  dr. Slavko Čepin  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  288 
5.  05096  mag. Marko Čepon  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  454 
6.  15222  Anka Dolinar  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2002 - 2003  113 
7.  02977  dr. Franc Habe  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  264 
8.  08187  dr. Antonija Holcman  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  400 
9.  17503  Ivanka Jug    Raziskovalec  2002 - 2003 
10.  08405  dr. Marija Klopčič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  690 
11.  17504  Sabina Knehtl    Raziskovalec  2002 - 2003 
12.  20026  mag. Uršula Knuplež  Biotehnologija  Raziskovalec  2002 - 2003 
13.  06537  dr. Dragomir Kompan  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  740 
14.  20025  dr. Andreja Komprej  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  145 
15.  09755  dr. Milena Kovač  Živalska produkcija in predelava  Vodja projekta  2002 - 2003  1.192 
16.  17873  Kristina Kovačič    Raziskovalec  2002 - 2003  135 
17.  20790  mag. Jurij Krsnik  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  166 
18.  19045  dr. Špela Malovrh  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  869 
19.  17506  Marjeta Marušič    Raziskovalec  2002 - 2003  177 
20.  01634  dr. Jože Osterc  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  357 
21.  17508  Stanislava Pavlin    Raziskovalec  2002 - 2003 
22.  13006  dr. Nežika Petrič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2003  91 
23.  06832  dr. Jurij Pohar  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  212 
24.  10893  dr. Nataša Siard  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  85 
25.  17512  Vladimir Štepec    Raziskovalec  2002 - 2003  199 
26.  04692  dr. Ivan Štuhec  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  429 
27.  12520  Jana Tavčar  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  173 
28.  17514  Irena Ule    Raziskovalec  2002 - 2003  414 
29.  17872  Robert Vadnjal    Raziskovalec  2002 - 2003  29 
30.  00937  dr. Franc Zagožen  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  176 
31.  00921  dr. Silvester Žgur  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  459 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.117 
Povzetek
Raziskovalni program v grobem vključuje področja populacijske genetike in etologije ter njunih stičnih področij: računalništva v kmetijstvu, biometrike, selekcije fiziologije, tehnologije reje, okolja in kakovosti animalnih proizvodov. Na popodročju računalništva v kmetijstvu se omejujemo na razvoj: - informacijskih sistemov v živinoreji podprtih s sodobno informacijsko tehnologijo, - programske opreme za učenje in preverjanje znanja na področju kvantitativne genetike in biometrije, - programskih orodij za reševanje sistema enačb mešanega modela in oceno parametrov disperzije. Na področju biometrike razvijamo statistične metode za analize nenaključnih vzorcev, neuravnoteženih eksperimentov ali podatkov iz proizvodnih razmer, lastnosti z neznano distribucijo. Poleg tega razvijamo nelinearne statistične modele za potek rasti, metabolizma, fermentacije, za opis laktacijske krivulje, krivulje nesnosti itd. Nekatere naloge so tesno povezane s področjem - kvantitativno genetiko in selekcijo koristnih vrst živali. Na slednjem področju bomo: - proučevali postopke preizkušnje, statistične modele za napovedovanje genetskih vrednosti, postopke odbire plemenskih živali, določali gospodarske teže oziroma biološki pomen lastnosti - preizkušali križanja in vnose genov iz tujih populacij, izvrednotili neaditivne genetske vplive, proučevali maternalne in paternalne okoliške vplive na lastnosti potomcev, - ugotavljali stopnjo inbridinga in posledice pri proizvodnih lastnostih, - proučevali okoliške in genetske spremembe v proizvodnosti živali in kakovosti proizvodov v različnih pogojih reje, - proučevali vire variabilnosti, ocenjevali komponente variance in kovariance za posamezne naključne vplive in med lastnostmi v večlastnostnih modelih, - azvijali metode za vključevanje informacij markerjev in genov z velikim učinkom pri selekciji živali - vključevali simulacije in dinamično programiranje pri načrtovanju poskusov, pri izvrednotenju selekcijskih shem, pri proučevanju alternativnih tehnologij v kmetijstvu - vzdrževali genetsko raznolikost (populacij ali genetskega materiala) koristnih vrst živali. Raziskave v etologiji in sorodnih področjih bodo sistematično vključena pri že omenjenih nalogah, dodatno pa bodo zasledovale še: - obnašanje, zdravje, odpornost in počutja živali v povezavi s proizvodnimi lastnostmi pri različnih tehnoloških rešitvah, spremljanje fizioloških sprememb - kakovost proizvodov živalskega porekla in alternativne tehnologije s sonaravnimi sistemi kmetovanja
Pomen za razvoj znanosti
V okviru raziskovalnega programa skupine bomo sledili razvoju programske opreme za potrebe v živinoreji. To bo pripomoglo k izboljšanju rčunsko intenzivnih aplikacij pri napovedovanju plemenskih vrednosti in oceni parametrov disperzije. S tem bodo raziskovalne skupine kot selekcijska združenja doma in po svetu pridobila orodje za ocenjevanje parametrov disperzije po sodobnih metodah. Z razvijanjem ststističnih metod ali modelov za proučevanje odnosov med lastnostmi proizvodnosti, obnašanja lastnostmi kakovosti izdelkov bomo po eni strani doprinesli k poznavanju okoliških in genetskih komponent kot tudi interakcij med različnimi okolji in genotipi, razvoju tehnologij, po drugi strani izpopolnili metodiko obdelave podatkov. Pri etologiji, tehnologiji in ekologiji pokrivamo tematiko, ki ima v razvitem svetu vedno večji pomen. Pomembna so prizadevanja za zagotavljanje dobrega počutja živali, kot tudi prizadevanja za ohranitev vrst, ki imajo na Zemlji samo še nekaj predstavnikov. Pri tem pa ne moremo upoštevati samo živali, ampak tudi rastlinski svet, ki služi živalim za prehranjevanje, živali pa vračajo v ta svet rastlinska hranila. Biološko kroženje snovi je pogoj za trajnostno kmetovanje, ki je edina možnost za obstoj življenja na našem planetu v bodočnosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Razvita programska oprema je na voljo selekcijskim službam, kjer je omogočeno rutinsko napovedovanje plemenske vrednosti in ocenjevanje parametrov disperzije. Programska oprema v okviru informacijskih sistemov v živinoreji daje uporabnikom možnost strokovne in nepristranske ocene in analize doseženega proizvodnega nivoja s sodobnimi metodami. Primerjalne analize med rejci s podobno usmeritvijo povečujejo tekmovalnost in potrebo po višjem nivoju znanja, kar sekončno pokaže tudi v izboljšanju rejskih opravil. Skupina se posveča izboljševanju populacij koristnih vrst živali. Pri proučevanju posameznih vplivov in povezav med njimi tako pridobiva spoznanja, ki jih lahko neposredno uporabimo pri napovedovanju plemenskih vrednosti in odbiri plemenskih živali. S programskimi orodji za analizo fenotipskih sprememb pridobimo možnost rednega spremljanja učinkov selekcije in drugih posegov v populacije.Med njimi bi radi izpostavili vpliv načrtnih križanj, parjenja v sorodu, vnosa genov iz tujih populacij in sprememb v tehnologiji ter dopolnjevanje selekcijskih programov. Skupina tudi redno spremlja novosti pri izvedbi preizkušnje živali, izpopolnjevanju merjenja ali ocenjevanja lastnosti, vključevanju genskih testov za markerje ali genov z velikim učinkom, pri napovedovanju plemenske vrednosti in odbiri. Z novostmi seznanja slovenske rejce, jih spodbuja k uporabi novosti pri njihovem rejskem delu. Welfare problematiko obravnavajo konvencije za zaščito živali, ki jih je sprejel Svet Evrope v Strassbourgu. Iz omejenih konvencij je Evropska unija (EU) razvila več smernic, ki vsebujejo minimalne zahteve za zagotovitev dobrega počutja živali. Čas, ko se Slovenija pripravlja za vstop v EU je še posebej pomemben za intenzivno raziskovalno delo na področju etologije, tehnologije in ekologije. Predlagan raziskovalni program je pomemben tudi za prenos rezultatov raziskav v prakso, prilagoditev zakonodaje in obogatitev pedagoškega procesa.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno