Projekti / Programi
Populacijska genetika in etologija
01. januar 1999
- 31. december 2003
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
4.02.00 |
Biotehnika |
Živalska produkcija in predelava |
|
Raziskovalci (31)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
17501 |
Dušan Birtič |
|
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
148 |
2. |
07752 |
mag. Primož Bradač |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
23 |
3. |
17502 |
Jože Čeh |
|
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
18 |
4. |
00261 |
dr. Slavko Čepin |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
288 |
5. |
05096 |
mag. Marko Čepon |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
458 |
6. |
15222 |
Anka Dolinar |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
134 |
7. |
02977 |
dr. Franc Habe |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
264 |
8. |
08187 |
dr. Antonija Holcman |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
401 |
9. |
17503 |
Ivanka Jug |
|
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
2 |
10. |
08405 |
dr. Marija Klopčič |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
722 |
11. |
17504 |
Sabina Knehtl |
|
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
4 |
12. |
20026 |
mag. Uršula Knuplež |
Biotehnologija |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
5 |
13. |
06537 |
dr. Dragomir Kompan |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
740 |
14. |
20025 |
dr. Andreja Komprej |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
145 |
15. |
09755 |
dr. Milena Kovač |
Živalska produkcija in predelava |
Vodja |
2002 - 2003 |
1.215 |
16. |
17873 |
Kristina Kovačič |
|
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
135 |
17. |
20790 |
mag. Jurij Krsnik |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
171 |
18. |
19045 |
dr. Špela Malovrh |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
895 |
19. |
17506 |
Marjeta Marušič |
|
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
178 |
20. |
01634 |
dr. Jože Osterc |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
358 |
21. |
17508 |
Stanislava Pavlin |
|
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
0 |
22. |
13006 |
dr. Nežika Petrič |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2003 |
95 |
23. |
06832 |
dr. Jurij Pohar |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
212 |
24. |
10893 |
dr. Nataša Siard |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
86 |
25. |
17512 |
Vladimir Štepec |
|
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
204 |
26. |
04692 |
dr. Ivan Štuhec |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
429 |
27. |
12520 |
Jana Tavčar |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
173 |
28. |
17514 |
Irena Ule |
|
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
423 |
29. |
17872 |
Robert Vadnjal |
|
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
29 |
30. |
00937 |
dr. Franc Zagožen |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
176 |
31. |
00921 |
dr. Silvester Žgur |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
465 |
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni program v grobem vključuje področja populacijske genetike in etologije ter njunih stičnih področij: računalništva v kmetijstvu, biometrike, selekcije fiziologije, tehnologije reje, okolja in kakovosti animalnih proizvodov. Na popodročju računalništva v kmetijstvu se omejujemo na razvoj:
- informacijskih sistemov v živinoreji podprtih s sodobno informacijsko tehnologijo,
- programske opreme za učenje in preverjanje znanja na področju kvantitativne genetike in biometrije,
- programskih orodij za reševanje sistema enačb mešanega modela in oceno parametrov disperzije.
Na področju biometrike razvijamo statistične metode za analize nenaključnih vzorcev, neuravnoteženih eksperimentov ali podatkov iz proizvodnih razmer, lastnosti z neznano distribucijo. Poleg tega razvijamo nelinearne statistične modele za potek rasti, metabolizma, fermentacije, za opis laktacijske krivulje, krivulje nesnosti itd. Nekatere naloge so tesno povezane s področjem - kvantitativno genetiko in selekcijo koristnih vrst živali. Na slednjem področju bomo:
- proučevali postopke preizkušnje, statistične modele za napovedovanje genetskih vrednosti, postopke odbire plemenskih živali, določali gospodarske teže oziroma biološki pomen lastnosti
- preizkušali križanja in vnose genov iz tujih populacij, izvrednotili neaditivne genetske vplive, proučevali maternalne in paternalne okoliške vplive na lastnosti potomcev,
- ugotavljali stopnjo inbridinga in posledice pri proizvodnih lastnostih,
- proučevali okoliške in genetske spremembe v proizvodnosti živali in kakovosti proizvodov v različnih pogojih reje,
- proučevali vire variabilnosti, ocenjevali komponente variance in kovariance za posamezne naključne vplive in med lastnostmi v večlastnostnih modelih,
- azvijali metode za vključevanje informacij markerjev in genov z velikim učinkom pri selekciji živali
- vključevali simulacije in dinamično programiranje pri načrtovanju poskusov, pri izvrednotenju selekcijskih shem, pri proučevanju alternativnih tehnologij v kmetijstvu
- vzdrževali genetsko raznolikost (populacij ali genetskega materiala) koristnih vrst živali. Raziskave v etologiji in sorodnih področjih bodo sistematično vključena pri že omenjenih nalogah, dodatno pa bodo zasledovale še:
- obnašanje, zdravje, odpornost in počutja živali v povezavi s proizvodnimi lastnostmi pri različnih tehnoloških rešitvah, spremljanje fizioloških sprememb
- kakovost proizvodov živalskega porekla in alternativne tehnologije s sonaravnimi sistemi kmetovanja
Pomen za razvoj znanosti
V okviru raziskovalnega programa skupine bomo sledili razvoju programske opreme za potrebe v živinoreji. To bo pripomoglo k izboljšanju rčunsko intenzivnih aplikacij pri napovedovanju plemenskih vrednosti in oceni parametrov disperzije. S tem bodo raziskovalne skupine kot selekcijska združenja doma in po svetu pridobila orodje za ocenjevanje parametrov disperzije po sodobnih metodah. Z razvijanjem ststističnih metod ali modelov za proučevanje odnosov med lastnostmi proizvodnosti, obnašanja lastnostmi kakovosti izdelkov bomo po eni strani doprinesli k poznavanju okoliških in genetskih komponent kot tudi interakcij med različnimi okolji in genotipi, razvoju tehnologij, po drugi strani izpopolnili metodiko obdelave podatkov. Pri etologiji, tehnologiji in ekologiji pokrivamo tematiko, ki ima v razvitem svetu vedno večji pomen. Pomembna so prizadevanja za zagotavljanje dobrega počutja živali, kot tudi prizadevanja za ohranitev vrst, ki imajo na Zemlji samo še nekaj predstavnikov. Pri tem pa ne moremo upoštevati samo živali, ampak tudi rastlinski svet, ki služi živalim za prehranjevanje, živali pa vračajo v ta svet rastlinska hranila. Biološko kroženje snovi je pogoj za trajnostno kmetovanje, ki je edina možnost za obstoj življenja na našem planetu v bodočnosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Razvita programska oprema je na voljo selekcijskim službam, kjer je omogočeno rutinsko napovedovanje plemenske vrednosti in ocenjevanje parametrov disperzije. Programska oprema v okviru informacijskih sistemov v živinoreji daje uporabnikom možnost strokovne in nepristranske ocene in analize doseženega proizvodnega nivoja s sodobnimi metodami. Primerjalne analize med rejci s podobno usmeritvijo povečujejo tekmovalnost in potrebo po višjem nivoju znanja, kar sekončno pokaže tudi v izboljšanju rejskih opravil. Skupina se posveča izboljševanju populacij koristnih vrst živali. Pri proučevanju posameznih vplivov in povezav med njimi tako pridobiva spoznanja, ki jih lahko neposredno uporabimo pri napovedovanju plemenskih vrednosti in odbiri plemenskih živali. S programskimi orodji za analizo fenotipskih sprememb pridobimo možnost rednega spremljanja učinkov selekcije in drugih posegov v populacije.Med njimi bi radi izpostavili vpliv načrtnih križanj, parjenja v sorodu, vnosa genov iz tujih populacij in sprememb v tehnologiji ter dopolnjevanje selekcijskih programov. Skupina tudi redno spremlja novosti pri izvedbi preizkušnje živali, izpopolnjevanju merjenja ali ocenjevanja lastnosti, vključevanju genskih testov za markerje ali genov z velikim učinkom, pri napovedovanju plemenske vrednosti in odbiri. Z novostmi seznanja slovenske rejce, jih spodbuja k uporabi novosti pri njihovem rejskem delu.
Welfare problematiko obravnavajo konvencije za zaščito živali, ki jih je sprejel Svet Evrope v Strassbourgu. Iz omejenih konvencij je Evropska unija (EU) razvila več smernic, ki vsebujejo minimalne zahteve za zagotovitev dobrega počutja živali. Čas, ko se Slovenija pripravlja za vstop v EU je še posebej pomemben za intenzivno raziskovalno delo na področju etologije, tehnologije in ekologije. Predlagan raziskovalni program je pomemben tudi za prenos rezultatov raziskav v prakso, prilagoditev zakonodaje in obogatitev pedagoškega procesa.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo