Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Makromolekularna kemija

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.04.00  Naravoslovje  Kemija   
2.04.00  Tehnika  Materiali   

Koda Veda Področje
P360  Naravoslovno-matematične vede  Anorganska kemija 
P370  Naravoslovno-matematične vede  Makromolekularna kemija 
P390  Naravoslovno-matematične vede  Organska kemija 
T390  Tehnološke vede  Polimerska tehnologija, biopolimeri 
T490  Tehnološke vede  Biotehnologija 
Ključne besede
polimerni nosilci, novi reagenti, katalizatorji, substitucije, adicije, eliminacije, interakcijski sorbenti, encimi, naravni polimeri, koordinacijske spojine, biopolimeri, kovinski ioni, farmacevtske učinkovine.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (24)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  17144  dr. Erika Bešter  Kemija  Raziskovalec  2001 - 2003  111 
2.  18249  Bogdan Bizjak    Raziskovalec  2001 - 2003 
3.  00190  dr. Jurij Brenčič  Kemija  Raziskovalec  2001 - 2003  241 
4.  03440  dr. Nataša Bukovec  Kemija  Raziskovalec  2001 - 2003  351 
5.  03439  dr. Peter Bukovec  Kemija  Vodja  2001 - 2003  544 
6.  16256  dr. Romana Cerc Korošec  Kemija  Raziskovalec  2001 - 2003  348 
7.  21628  dr. Nataša Čelan Korošin  Kemija  Raziskovalec  2002 - 2003  71 
8.  19050  Damjan Erčulj    Raziskovalec  2001 - 2003 
9.  12075  dr. Sabina Grabner  Kemija  Raziskovalec  2001 - 2003  49 
10.  18422  dr. Irena Grgič  Biotehnologija  Raziskovalec  2001 - 2003  15 
11.  00563  dr. Mihael Japelj  Farmacija  Raziskovalec  2001 - 2002  389 
12.  18250  Aleš Knez    Raziskovalec  2001 - 2003 
13.  15804  dr. Irena Kozjek Škofic  Farmacija  Raziskovalec  2001 - 2003  74 
14.  17269  Janez Malovrh    Raziskovalec  2001 - 2003  14 
15.  12276  dr. Barbara Modec  Kemija  Raziskovalec  2001 - 2003  305 
16.  18357  dr. Maja Papež Iskra  Kemija  Raziskovalec  2001 - 2003 
17.  12684  dr. Helena Podgornik  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2001 - 2002  353 
18.  12041  dr. Ida Poljanšek  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2001 - 2002  349 
19.  17143  Zdenka Sakelšek    Raziskovalec  2001 - 2003 
20.  18319  dr. Primož Škulj  Kemija  Raziskovalec  2001 - 2003 
21.  11081  dr. Alenka Štefanič Petek  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2001 - 2002  37 
22.  16025  dr. Elizabeta Tratar Pirc  Kemija  Raziskovalec  2001 - 2003  126 
23.  01317  dr. Marko Andrej Zupan  Kemija  Raziskovalec  2001 - 2003  459 
24.  16026  dr. Marija Zupančič  Kemija  Raziskovalec  2001 - 2003  139 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0103  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo  Ljubljana  1626990  23.283 
Povzetek
Makromolekularna kemija v širšem pomenu besede zajema temeljna in aplikativna področja anorganskih in organskih makromolekularnih oziroma polimernih snovi.Kemijske modifikacije polimer omogočajo načrtovanje vrste novih lastnosti visokomolekularnih snovi. Rezultati dosedanjih raziskav imobilizacije reagentov in katalizatorjev na topne oziroma netopne polimerne nosilce ne omogočajo napovedovanja vpliva imobilizacije na lastnosti novih reagentov, katalizatorjev, separacijskih sistemov..... Raziskali bomo vpliv strukture polimernega nosilca ( polistiren, polivinilpiridin, poli-stiren-akrilati), bazične enote ter vrste reagenta na lastnosti in reaktivnost novih reagentov in katalizatorjev. Vplive strukturnih parametrov bomo proučevali na osnovnih tipih organskih reakcij: substitucija, adicija, eliminacija, posebno pozornost pa bomo posvetili tudi vplivu reakcijskih spremenljivk (polarnost medija, nabrekanje reagentov in katalizatorjev, sterične interakcije substrat-reagent) na pretvorbe organskih molekul.Proučevali bomo tudi pripravo in uporabo polimerov za pripravo konvektivno interakcijskih sorbentov, ki bodo služili za ločevanje ali za vezavo encimov in proučevali delovanje nanje vezanih encimov. Raziskovali bomo nekatere naravne polimere, zlasti lignocelulozni kompleks, s pomočjo novih pristopov, ki smo jih odkrili v zadnjem času.Kovinski ioni imajo vitalne funkcije v živih organizmih, razen tega pa jih v telo vnašamo tudi pri kemoterapiji. Pri vseh vrstah delovanja so vezani na različne nizko- in visokomolekularne spojine. Raziskave teh biološko aktivnih spojin so med najbolj aktualnimi področji koordinacijske kemije. Raziskovali bomo možnosti sinteze novih koordinacijskih spojin platine, ki so potencialno uporabne kot citostatiki in virostatiki. Namen tega dela je ugotavljanje relacije med cis-trans izomerijo ter kemoterapevtsko aktivnostjo, kot tudi iskanje manj toksičnih kemoterapevtikov. Nadalje bomo študirali vezavo kovinskih ionov na nekatere učinkovine, n.pr. kinolone, da bi ugotovili vpliv kovinskih ionov na absorpcijo učinkovine v krvni obtok. Porušeno ravnotežje med kovinskimi ioni v živem organizmu privede do bolezenskih stanj. Raziskovali bomo povezave med tem neravnovesjem in bolezenskimi pojavi, n.pr.: vlogo aluminija in rubidija pri bolnikih z okvarami ledvic.Sol-gel reakcije anorganskih prekurzorjev se uporabljajo za kontrolirano polikondenzacijo in s tem za sintezo anorganskih materialov z definiranimi lastnostmi. Raziskovali bomo strukturne in elektrokemijske karakteristike anorganskih materialov pripravljenih po sol-gel postopku.
Pomen za razvoj znanosti
Organizacija molekul v makromolekule in polimere je osnovnega pomena na različnih področjih kemije kot so: materiali, bioanorganska in bioorganska kemija, biotehnologija. Poznavanje teh principov je zato ključnega pomena pri načrtovanju reakcij in procesov kot so polimerizacija in sol-gel polikondenzacija pri sintezi organskih in anorganskih materialov ali biomimetika v bioanorganski in bioorganski kemiji. Obvladovanje omenjenih principov, oziroma reakcij in procesov temelječih na teh principih je osnovni pogoj za napredovanje kemijske znanosti na omenjenih področjih.
Pomen za razvoj Slovenije
Temeljna znanja makromolekularne kemije so uporabna na različnih aplikativnih področjih kot so: kataliza, materiali za elektroniko, separacijski sistemi, farmacija, hrana, kemija okolja. Vsa omenjena področja so pomembna za razvoj Slovenije, zato je smiselno podpreti raziskovalni program makromolekularne kemije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno