Projekti / Programi
Matematične osnove računalništva in diskretna matematika
01. januar 1999
- 31. december 2003
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
1.07.00 |
Naravoslovje |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
|
1.01.00 |
Naravoslovje |
Matematika |
|
Koda |
Veda |
Področje |
P170 |
Naravoslovno-matematične vede |
Računalništvo, numerična analiza, sistemi, kontrola |
P110 |
Naravoslovno-matematične vede |
Matematična logika, teorija množic, kombinatorika |
P120 |
Naravoslovno-matematične vede |
Teorija števil, teorija obsegov, algebraična geometrija, algebra, teorija gup |
P410 |
Naravoslovno-matematične vede |
Teoretična kemija, kvantna kemija |
H347 |
Humanistične vede |
Genealogija in heraldika |
simbolno računanje, kombinatorična optimizacija, algoritmi na grafih, matematična kemija, podatkovne strukture
Raziskovalci (10)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
12066 |
dr. Janez Aleš |
Matematika |
Raziskovalec |
2001 - 2002 |
17 |
2. |
22385 |
mag. Jernej Barbič |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
5 |
3. |
15854 |
dr. Andrej Bauer |
Matematika |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
202 |
4. |
19284 |
dr. Marko Boben |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
84 |
5. |
04967 |
dr. Andrej Brodnik |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
451 |
6. |
20271 |
dr. Gašper Jaklič |
Matematika |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
329 |
7. |
11392 |
mag. Matjaž Kaufman |
Matematika |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
19 |
8. |
01935 |
dr. Marko Petkovšek |
Matematika |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
367 |
9. |
01941 |
dr. Tomaž Pisanski |
Matematika |
Vodja |
2001 - 2003 |
867 |
10. |
14273 |
dr. Arjana Žitnik |
Matematika |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
103 |
Organizacije (1)
Povzetek
Vsebina raziskovalnega programa je razvidna iz vsebin obstoječih projektov ter jo utemeljujejo objavljene publikacije vodje programske skupine in sodelavcev.Pri simbolnem računanju bo poudarek na algoritmih za reševanje linearnih diferenčnih enačb v več dimenzijah in za računanje hipergeometričnih in sorodnih determinant v zaključeni obliki. Hiter razvoj, ki ga je prinesel izum računalnika, je v zadnjih letih tako bliskovit, da je skoraj nemogoče delo ab ovo. Zato je ena pomembnih paradigem naše usmeritve uporaba sodobnih, od platforme neodvisnih sinergetičnih orodij (od zmogljivih sistemov za simbolno računanje do orodij za distribuirano delo, kakršna je Java ali JavaScript). Ta orodja prinašajo nov način razmišljanja in nove prijeme pri implementaciji podatkovnih struktur in algoritmov. Algoritme, ki jih bomo razvili, in nekatere najnovejše objavljene metode, bomo implementirali in preverjali z najsodobnejšimi programskimi orodji.Kombinatorična optimizacija se še vedno intenzivno razvija. Na tem področju nas zanimajo aplikacije na različnih področjih, od matematike, računalništva prek naravoslovja, npr. kemije, do družboslovja, npr. računalniškega rodoslovja in grboslovja. S sintezo večjih, geometrijskim telesom podobnih molekul, kakršni so npr. fulereni, sta diskretna matematika in teoretično računalništvo dobila v teoretični kemiji novo, pomembnejšo vlogo. Naša skupina na tem področju že več let sodeluje z vodilnimi kemiki in fiziki pri nas in po svetu.Pri razvoju programskih orodij za diskretne matematične strukture ter distribuiranem vodenju in izdelovanju projektov prek interneta omenimo programski sistem Vega, ki vključuje že okrog 2500 funkcij za delo z dikretnimi matematičnimi strukturami. Poleg številnih algoritmov nameravamo sistemu dodati tudi nekatere nove strukture diskretne matematike, kot so particije, Youngovi diagrami in matroidi.
Pomen za razvoj znanosti
Iz preteklosti našega dela je mogoče nedvoumno ugotoviti tesno mednarodno vpetost naše skupine. Objavljamo v vodilnih svetovnih znanstvenih revijah iz tega področja, udeležujemo se najpomembnejših specializiranih mednarodnih srečanj, obiskujemo pomembne tuje univerze in vrhunske znanstvene inštitucije, sodelujemo na mednarodnih znanstvenih projektih. Številni mladi raziskovalci so vsaj del svojega študija opravili na kvalitetnih unizerzah v tujini. Obiskujejo nas vodilni strokovnjaki na našem področju. Naše delo je odmevno in pogosto citirano.Aktivno sodelujemo z znanstveniki iz ZDA (Carnegie Mellon University, University of Pennsylvania, Temple University, Syracuse University, Hamilton University, Drake University), Kanada (University of Waterloo, Simon Fraser University), Francija (Universite de Marne-la-Vallee, INRIA Rocquencourt, INRIA Sophia-Antipoli, Universite Bordeaux I), Švedska (Lulea University), Avstrija (Montanuiversitaet Leoben, RISC Linz), Nemčija (FU Berlin, Universitaet Bielefeld), Rusija (Moskovska državna univerza). V pripravi imamo mednarodna projekta v okviru programov Socrates-Erasmus in Proteus.Iz povedanega je razvidno, da je naš vsakoletni znanstveni prispevek relevanten v svetovnem merilu. To je mogoče preveriti in podrobneje pregledati v naših letnih poročilih.
Pomen za razvoj Slovenije
Za Slovenijo je pomen naših raziskav mogoče razvrstiti v dva sklopa.1. Vzgoja in razvoj kadrovZ vzgojo novih raziskovalcev krepimo bazo znanstvene sfere. Svoje mlade raziskovalce ves čas privajamo na mednarodno konkurenco in jim omogočamo stike s svetovnim raziskovalnim vrhom na tem področju. Nekateri med njimi tudi študirajo v tujini. To bo vsekakor prispevalo k dvigu kvalitete in povečanju mednarodnega sodelovanja. 2. Uporaba in sodelovanje z uporabniki izven znanstvene sfereNekateri naši raziskovalci nadaljujejo svojo kariero tudi zunaj akademskih inštitucij in pridobljeno znanje (metodologija reševanja problemov, programiranje) neposredno prenašajo v svoje delovno okolje, s čimer krepijo vezi med znanstveno sfero in ostalo družbo. Znana je naša pripravljenost za sodelovanje ne samo z univerzami, drugimi raziskovalnimi organizacijami doma in po svetu, ampak tudi z gospodarskimi in drugimi organizacijami, npr. borzno-posredniškimi hišami. Razvijali smo tudi programsko opremo za SAZAS. V skupino poskušamo zajeti kljub birokratskim oviram vrhunske raziskovalce iz industrije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo