Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARRS

Eksperimentalna fizika osnovnih delcev

Uredi
Obdobja
01. januar 1999 - 31. december 2003
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.02.00  Naravoslovje  Fizika   

Koda Veda Področje
P210  Naravoslovno-matematične vede  Fizika osnovnih delcev, kvantna teorija polja 
P211  Naravoslovno-matematične vede  Interakcije pri visokih energijah, kozmični žarki 
Ključne besede
eksperimentalna fizika, fizika osnovnih delcev, pospeševalniki, spektrometri, detektorji, CERN, DESY, leptoni, kvarki, elektrošibka interakcija, močna interakcija, Higgsov bozon, simetrija CP, supersimetrija, kaoni, mezoni B, polvodniški detektorji, števec Čerenkova
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (29)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  23569  dr. Urban Bitenc  Fizika  Raziskovalec  2003  201 
2.  22457  dr. Ilija Bizjak  Fizika  Raziskovalec  2002 - 2003  340 
3.  01357  dr. Dušan Brajnik  Fizika  Raziskovalec  2001 - 2003  74 
4.  09081  dr. Vladimir Cindro  Fizika  Raziskovalec  2001 - 2003  1.478 
5.  15716  Jurij Eržen    Raziskovalec  2001 - 2003  0 
6.  07525  dr. Andrej Filipčič  Fizika  Raziskovalec  2001 - 2003  1.796 
7.  23570  dr. Saša Fratina  Fizika  Raziskovalec  2003  399 
8.  12092  dr. Boštjan Golob  Fizika  Raziskovalec  2001 - 2003  777 
9.  18277  dr. Andrej Gorišek  Fizika  Raziskovalec  2001 - 2002  1.243 
10.  18278  dr. Borut Paul Kerševan  Fizika  Raziskovalec  2001 - 2002  1.240 
11.  11598  dr. Samo Korpar  Fizika  Raziskovalec  2001 - 2003  786 
12.  15642  dr. Gregor Kramberger  Fizika  Raziskovalec  2001 - 2003  1.364 
13.  08725  dr. Peter Križan  Fizika  Raziskovalec  2001 - 2003  970 
14.  18279  mag. Tadej Mali  Fizika  Raziskovalec  2001 - 2002  20 
15.  12313  dr. Igor Mandić  Fizika  Raziskovalec  2001 - 2003  1.369 
16.  04361  Erik Margan    Raziskovalec  2001 - 2003  33 
17.  04763  dr. Marko Mikuž  Fizika  Vodja  2001 - 2003  1.522 
18.  16354  dr. Rok Pestotnik  Fizika  Raziskovalec  2002 - 2003  670 
19.  11775  dr. Tomaž Podobnik  Fizika  Raziskovalec  2001 - 2003  351 
20.  21550  dr. Anita Prapotnik Brdnik  Fizika  Raziskovalec  2001 - 2003  76 
21.  14573  dr. Samo Stanič  Fizika  Raziskovalec  2001 - 2002  1.138 
22.  01104  dr. Aleš Stanovnik  Fizika  Raziskovalec  2001 - 2003  212 
23.  03947  dr. Marko Starič  Fizika  Raziskovalec  2001 - 2003  712 
24.  21552  dr. Andrej Studen  Fizika  Raziskovalec  2001 - 2003  111 
25.  14570  dr. Damijan Škrk  Fizika  Raziskovalec  2001 - 2003  154 
26.  16409  dr. Matevž Tadel  Fizika  Raziskovalec  2001 - 2003  14 
27.  11985  dr. Marko Zavrtanik  Fizika  Raziskovalec  2001 - 2003  899 
28.  10650  dr. Tomi Živko  Fizika  Raziskovalec  2001 - 2003  196 
29.  12750  dr. Dejan Žontar  Fizika  Raziskovalec  2001 - 2003  348 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  85.620 
Povzetek
Eksperimentalna fizika osnovnih delcev se izvaja preko sodelovanja v velikih mednarodnih kolaboracijah, ki gradijo spektrometre in z njimi opravljajo meritve v mednarodnih središčih za fiziko delcev kot sta Evropski laboratorij za fiziko delcev (CERN) v Ženevi in DESY v Hamburgu. Slovenska skupina je danes aktivno vključena v delo štirih kolaboracij:- ATLAS na Velikem hadronskem trkalniku (LHC) v CERNu (1800 sodelujočih znanstvenikov iz 150 institucij)- CPLEAR na antiprotonskem obroču LEAR v CERNu (120 znanstvenikov, 16 institucij)- DELPHI na trkalniku pozitronov in elektronov LEP v CERNu (550 znanstvenikov, 52 institucij)- HERA-B na obroču HERA v DESY (310 znanstvenikov, 32 institucij)Meritve s spektrometrom DELPHI bodo do leta 2001 v podrobnostih preverile napovedi Standardnega modela pri trkih elektronov in pozitronov do težiščne energije 200 GeV. Osredotočile se bodo na interakcijo med nosilci elektrošibke sile in preverile obstoj Higgsovega bozona z maso do 100 GeV. Preizkusile bodo tudi napovedi razširjenih teorij. Slovenska skupina se bo razen vzdrževanja polvodniškega detektorja sledi in števca obročev Čerenkova posvetila študiju anomalnih sklopitev vektorskih bozonov, elementov matrike CKM ter iskanju nabitih Higgsovih bozonov.Skupina CPLEAR bo zaključila analizo meritev veljavnosti simetrij CP, T in CPT v sistemu nevtralnih kaonov. Z označevanjem čudnosti kaona ob nastanku in razpadu bo prvič neposredno izmerjena kršitev simetrije na obrat časa in najbolj natančno preverjena enakost mas nevtralnega kaona in njegovega antidelca.S spektrometrom HERA-B bo do leta 2002 izmerjena kršitev simetrije CP v sistemu nevtralnih mezonov B. Pojav je ključen preizkus napovedi Standardnega modela, morebitno neujemanje bi dalo smernice glede razširitve teorije. Slovenska skupina je posebej odgovorna za izgradnjo in obratovanje števca obročev Čerenkova, sodelovala bo pri meritvah in analizi zbranih podatkov.Spektrometer ATLAS je v fazi izgradnje, ki bo končana do začetka obratovanja LHC leta 2005. Meritve na Velikem hadronskem trkalniku bodo trajale deset let. Detektor bo namenjen zaznavanju trkov protonov s težiščno energijo 14 TeV in pogostostjo 1 GHz. S tem bo mogoče izmeriti interakcije v svetu osnovnih gradnikov narave v energijskem območju do 1 TeV. Po napovedih Standardnega modela mora v tem energijskem območju obstajati Higgsov bozon, delec, ki je odgovoren za zlom elektrošibke simetrije in ki fermionom podeli maso. Pri teh energijah bi morali nastati tudi delci, napovedani s supersimetrično teorijo, ki poenoti opis delcev in interakcij. Slovenska skupina je vključena v raziskave in razvoj ter izgradnjo polvodniškega detektorja sledi, kakor tudi v razvoj programske opreme za analizo in simulacijo procesov v detektorju. Slovenska industrija bo s pomojčjo razvojnega dela raziskovalcev eksperimentu ATLAS dobavila sistem za napajanje detektorjev, izdelan z litografskim postopkom na gibljivih laminatih Kapton-aluminij dimenzij do 5 m.
Pomen za razvoj znanosti
Opisane raziskave predstavljajo vrhunsko znanstveno ustvarjanje na meji zmožnosti celotnega človeštva in so preizkušane ter odobrene v recenzijah programskih svetov mednarodnih središč v katerih se izvajajo. Namenjene so preverjanju dogajanja v svetu osnovnih gradnikov narave in interakcij med njimi. Uporabljajo pospeševalnike največjih energij ali posebnih lastnosti, kar jim omogoča razširiti meje spoznanj o naravi. Visoke gostote energije nas vodijo v svet, kot je obstajal takoj po velikem poku in s tem pripomorejo k razumevanju nastanka vesolja. Simetrije v naravi in njih kršitev so eno osnovnih pomagal sodobne znanosti. Standarni model elektrošibke in močne interakcije je ena najbolj uspešnih teorij v zgodovini znanosti, ki bo v zadnjih podrobnostih preverjena (ali ovržena) prav pri predlaganih raziskavah. Odprava pomanjkljivosti oziroma razširitev te teorije bo moč iskati v pojavih, ki so prav tako v dosegu eksperimentov, v katerih je udeležen program.Izvedba eksperimentov ni možna brez raziskav in inovacij na področjih detektorske, elektronske in računalniške tehnologije. Večkrat izdelki, razviti v velikih kolaboracijah za potrebe eksperimentov v fiziki delcev, najdejo širok spekter uporab v vsakdanjem življenju. Najbolj razvpit primer predstavlja Svetovni splet (WWW), vendar je pomemben tudi prenos tehnologij na področja medicine, energetike in meritev v okolju.
Pomen za razvoj Slovenije
Bistveno je sodelovanje slovenske znanosti pri vrhunskih raziskavah o temeljnih zakonitostih v naravi. Iz raziskovanja pod enakopravnimi pogoji z znanstveniki s celega sveta je Sloveniji omogočeno:- sodelovanje pri predlaganju in izvedbi vrhunskih raziskav na enem najodmevnejših področij znanosti- objava raziskav v mednarodnih revijah in na znanstvenih srečanjih- vzgoja mladih raziskovalcev v mednarodnem sodelovanju in tekmovanju z vrstniki- dostop in delo z najmodernejšo tehnologijo na področjih detektorjev, elektronike in računalništva- prenos teh tehnologij v domače okolje- uporaba pridobljenega znanja na drugih področjih- sodelovanje slovenske industrije pri razvoju in dobavi izdelkov visoke tehnologije.Specifika raziskav v največjih svetovnih znanstvenih združbah pogojuje tudi kritično oziroma optimalno velikost programske skupine. Za enakopravno delovanje v kolaboraciji ATLAS, ki bo ob meritvah štela preko 2000 raziskovalcev, bi bilo potebno zagotoviti sodelovanje okoli 10 starejših raziskovalcev, kar skupaj z mladimi raziskovalci, tehnično podporo in udejstvovanjem pri pripravi novih projektov in aplikacijah postavlja smiselno velikost skupine na 30 sodelavcev. Delitev skupine na več programov ni smiselna zaradi enotnosti raziskovalnega področja ter oviranja prehajanja starejših raziskovalcev med eksperimenti. V različnih fazah eksperimenta so namreč za izvedbo potrebna specifična znanja, ki jih v manjših skupinah ni mogoče zagotoviti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno