Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Eksperimentalna fizika osnovnih delcev

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.02.00  Naravoslovje  Fizika   

Koda Veda Področje
P210  Naravoslovno-matematične vede  Fizika osnovnih delcev, kvantna teorija polja 

Koda Veda Področje
1.03  Naravoslovne vede  Fizika 
Ključne besede
eksperimentalna fizika, fizika osnovnih delcev, pospeševalniki, detektorji, CERN, DESY, KEK, ATLAS, Belle, DELPHI, HERA-B, leptoni, kvarki, interakcija, Standardni model, supersimetrija, Higgsov bozon, simetrija CP, mezoni, polvodniški detektorji, števec Čerenkova, medicinsko slikanje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (48)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  25636  dr. Matej Batič  Fizika  Raziskovalec  2009 - 2012  23 
2.  34428  dr. Jyoti Prakash Biswal  Fizika  Mladi raziskovalec  2011 - 2014  152 
3.  23569  dr. Urban Bitenc  Fizika  Raziskovalec  2009  201 
4.  22457  dr. Ilija Bizjak  Fizika  Raziskovalec  2009 - 2011  340 
5.  15641  dr. Marko Bračko  Fizika  Raziskovalec  2009 - 2014  788 
6.  29916  dr. Hassan Chagani  Fizika  Raziskovalec  2009 - 2010  14 
7.  09081  dr. Vladimir Cindro  Fizika  Raziskovalec  2009 - 2014  1.571 
8.  31189  dr. Maksym Deliyergiyev  Fizika  Mladi raziskovalec  2009 - 2014  306 
9.  24260  dr. Irena Dolenc  Fizika  Raziskovalec  2009 - 2010  272 
10.  29519  dr. Rok Dolenec  Fizika  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  88 
11.  15716  Jurij Eržen    Tehnični sodelavec  2009 - 2014 
12.  12092  dr. Boštjan Golob  Fizika  Raziskovalec  2009 - 2014  781 
13.  18277  dr. Andrej Gorišek  Fizika  Raziskovalec  2009 - 2014  1.332 
14.  33272  dr. Milan Grkovski  Fizika  Raziskovalec  2010 - 2013 
15.  36331  Luka Kanjir  Fizika  Mladi raziskovalec  2013 - 2014  213 
16.  01108  dr. Gabrijel Kernel  Fizika  Raziskovalec  2009 - 2011  436 
17.  18278  dr. Borut Paul Kerševan  Fizika  Raziskovalec  2009 - 2014  1.329 
18.  33350  Jure Klučar  Fizika  Mladi raziskovalec  2010 - 2014  43 
19.  11598  dr. Samo Korpar  Fizika  Raziskovalec  2009 - 2014  819 
20.  15642  dr. Gregor Kramberger  Fizika  Raziskovalec  2009 - 2014  1.485 
21.  08725  dr. Peter Križan  Fizika  Raziskovalec  2009 - 2014  1.007 
22.  27794  Dejan Lesjak    Tehnični sodelavec  2009 - 2014 
23.  37476  dr. Matic Lubej  Fizika  Mladi raziskovalec  2014  59 
24.  28481  dr. Boštjan Maček  Fizika  Raziskovalec  2009 - 2014  954 
25.  12313  dr. Igor Mandić  Fizika  Raziskovalec  2009 - 2014  1.468 
26.  04361  Erik Margan    Tehnični sodelavec  2009 - 2014  35 
27.  26577  dr. Liza Mijović  Fizika  Mladi raziskovalec  2009 - 2010  1.116 
28.  04763  dr. Marko Mikuž  Fizika  Vodja  2009 - 2014  1.618 
29.  37478  dr. Manca Mrvar  Fizika  Mladi raziskovalec  2014  75 
30.  37479  dr. Miha Muškinja  Fizika  Mladi raziskovalec  2014  615 
31.  36339  dr. Tara Nanut  Fizika  Mladi raziskovalec  2013 - 2014  98 
32.  16354  dr. Rok Pestotnik  Fizika  Raziskovalec  2009 - 2014  705 
33.  30884  dr. Marko Petrič  Fizika  Mladi raziskovalec  2009 - 2014  189 
34.  11775  dr. Tomaž Podobnik  Fizika  Raziskovalec  2009 - 2014  382 
35.  33327  dr. Eva Ribežl  Fizika  Mladi raziskovalec  2010 - 2014  49 
36.  29541  dr. Peter Smerkol  Fizika  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  101 
37.  36349  Grygorii Sokhrannyi  Fizika  Mladi raziskovalec  2013 - 2014  358 
38.  01104  dr. Aleš Stanovnik  Fizika  Raziskovalec  2009 - 2014  213 
39.  03947  dr. Marko Starič  Fizika  Raziskovalec  2009 - 2014  741 
40.  21552  dr. Andrej Studen  Fizika  Raziskovalec  2009 - 2014  131 
41.  28721  mag. Aleš Svetek  Fizika  Tehnični sodelavec  2011 - 2013  22 
42.  32169  dr. Luka Šantelj  Fizika  Raziskovalec  2009 - 2014  274 
43.  35482  Tina Šfiligoj  Fizika  Mladi raziskovalec  2012 - 2014  520 
44.  16409  dr. Matevž Tadel  Fizika  Raziskovalec  2009 - 2011  15 
45.  34454  dr. Elvedin Tahirović  Fizika  Mladi raziskovalec  2011 - 2014  12 
46.  31187  dr. Andrii Tykhonov  Fizika  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  259 
47.  25620  dr. Anže Zupanc  Fizika  Raziskovalec  2009 - 2014  349 
48.  12750  dr. Dejan Žontar  Fizika  Raziskovalec  2009 - 2014  351 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  90.682 
2.  0794  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo  Maribor  5089638012  13.112 
3.  1538  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko  Ljubljana  1626965  27.758 
4.  1554  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko  Ljubljana  1627007  34.085 
Povzetek
Raziskave so usmerjene v meritve v svetu osnovnih delcev, kjer preučujejo osnovne gradnike narave in interakcije med njimi, ter v razvoj in uporabo tehnološko zahtevnih detektorjev delcev. Eksperimenti se izvajajo v okviru velikih znanstvenih kolaboracij v mednarodnih središčih za fiziko delcev: ATLAS in DELPHI v CERN-u pri Ženevi, Belle v KEK v Tsukubi in HERA-B v DESY v Hamburgu. Cilji eksperimentov v naslednjem petletnem obdobju so dokončanje in objava preostalih analiz podatkov zbranih pri DELPHI in HERA-B, precizijske meritve parametrov kršitve simetrije CP in redkih razpadov mezonov B z detektorjem Belle in pionirske raziskave v energijskem območju do 1 TeV z detektorjem ATLAS v pričakovanju odkritja Higgsovega bozona in supersimetričnih delcev ali pojavov izven Standardnega modela. Te meritve bodo pojasnile zadnje še nepotrjene napovedi Standardnega modela, predvsem glede izvora mase in dale natančne smernice k snovanju poenotene teorije vseh interakcij. Tehnologija naprednih detektorjev, razvitih za te eksperimente, bo uporabljena za nove metode slikanja v medicini. Sodelovanje pri pilotski uporabi računalniške tehnologije GRID na svetovni skali za potrebe obdelave podatkov s trkalnika LHC bo predstavljalo zametek te ene najbolj obetavnih tehnologij prihodnosti v Sloveniji.
Pomen za razvoj znanosti
Opisane raziskave predstavljajo vrhunsko znanstveno ustvarjanje na meji znanstvenih in tehnoloških zmožnosti celotnega človeštva in so preizkušane ter odobrene v recenzijah programskih svetov mednarodnih središč, v katerih se izvajajo. Namenjene so preverjanju dogajanja v svetu osnovnih gradnikov narave in interakcij med njimi. Uporabljajo pospeševalnike najvišjih energij ali posebnih lastnosti, kar jim omogoča razširiti meje spoznanj o Naravi. Visoke gostote energije nas vodijo v svet, kot je obstajal takoj po Velikem poku in s tem pripomorejo k razumevanju nastanka Vesolja. Simetrije v naravi in njih kršitev so eno osnovnih pomagal sodobne znanosti. Standarni model elektrošibke in močne interakcije je ena najbolj uspešnih teorij v zgodovini znanosti, ki je bil v podrobnostih preverjen prav pri predlaganih raziskavah, kjer smo odkrili tudi zadnji manjkajoči gradnik / Higgsov bozon. Eksperimenti, v katerih je udeležen program, imajo vse možnosti za odkritje pojavov izven Standardnega modela, bodisi napovedane in že dolgo pričakovane supersimetrije ali pa kake bolj eksotične nadgradnje. Eno pomembnih nerešenih vprašanj sodobne znanosti je prevlada snovi (delci) nad antisnovjo (antidelci) v Vesolju. Ruski fizik A. Saharov je že l. 1967 postavil tri pogoje za tak asimetričen razvoj Vesolja. Eden teh je kršitev simetrije CP, ki jo merimo v svetu osnovnih delcev. Tudi drug pogoj, razpadi delcev, v katerih se krši ohranitev barionskega števila, sodi na to področje znanosti. Z meritvami na detektorju Belle smo natančno izmerili kršitev simetrije CP v sistemu mezonov B in s tem postavili nov mejnik na tem področju. Vendar meritve kršitve simetrije CP kažejo, da je izmerjena kršitev simetrije CP znatno premajhna, da bi pojasnila opaženo popolno prevlado snovi v Vesolju. Obstajati morajo torej dodatni, doslej neznani izvori kršitve, povezani z novimi delci in procesi, ki jih imenujemo Nova fizika. Odkritje novih virov kršitve CP bo morebiti pojasnilo vprašanje asimetrije Vesolja, kot jo opazimo danes. Procesi Nove fizike, če obstajajo, bodo nedvomno predstavljali veliko spremembo v razumevanju sestave sveta. Če za primer vzamemo supersimetrične razširitve SM, temelječe na teoriji strun, si lahko predstavljamo, da bi vplivale na dojemanje narave podobno, kot je vplivala teorija relativnosti z vpeljavo četrte, časovne dimenzije, kot enakovredne trem prostorskim. Teorije namreč predvidevajo deset namesto treh prostorskih koordinat, dodatne dimenzije pa se ne raztezajo v neskončnost kot že poznane, pač pa so skrčene in mnogo velikostnih redov manjše od dimenzij težkih delcev sestavljenih iz kvarkov. Medtem ko bo na trkalniku LHC mogoče neposredno pridobiti signale za obstoj delcev, ki jih napoveduje Nova fizika, pa bo mogoče z precizijskimi meritvami z detektorjem Belle II razlikovati med posameznimi modeli in s tem določiti lastnosti doslej neznanih delcev.
Pomen za razvoj Slovenije
Bistveno je sodelovanje slovenske znanosti pri vrhunskih raziskavah o temeljnih zakonitostih v naravi. Iz raziskovanja pod enakopravnimi pogoji in skupaj z znanstveniki s celega sveta je Sloveniji omogočeno: - sodelovanje pri predlaganju in izvedbi vrhunskih raziskav na enem najodmevnejših področij znanosti - objava raziskav v mednarodnih revijah in na znanstvenih srečanjih - vzgoja mladih raziskovalcev v mednarodnem sodelovanju in tekmovanju z vrstniki s celega sveta - dostop in delo z najmodernejšo tehnologijo na področjih detektorjev, elektronike in računalništva - prenos teh tehnologij v domače okolje - uporaba pridobljenega znanja na drugih področjih - udeležba slovenske industrije pri razvoju in dobavi izdelkov visoke tehnologije. Pristop do tehnoloških programov CERNa in dobava opreme, povezane s pospeševalniško infrastrukturo, sta omejena z dejstvom, da Slovenija, za razliko od vseh ostalih srednjeevropskih držav, še ni članica te mednarodne organizacije. Uspešen zaključek potekajočih pogajanj o pridruženem članstvu bi nadalje vzpodbudil družbeno-ekonomski učinek raziskav. Stik z vrhunsko tehnologijo, velikokrat celo v fazi njenega razvoja in preizkušanja, je ključen tako za vzgojo mladih kadrov z visokim inovacijskim potencialom, kot tudi za ohranjanje tehnološke izobraženosti starejših raziskovalcev, ki preko svoje pedagoške dejavnosti to prenašajo na mlade. Preko skupnega dela v mednarodnih kolaboracijah stkane vezi naravno vodijo do sodelovanja v tehnoloških projektih. Polnopravno sodelovanje slovenskih znanstvenikov v velikih mednarodnih kolaboracijah utrjuje ugled slovenske znanosti in prispeva k prepoznavnosti slovenske države. Dodatno k temu pripomore organizacija mednarodnih srečanj v Sloveniji, bodisi znanstvenih konferenc in šol, bodisi delovnih srečanj kolaboracij. Razvoj novih hitrih računskih metod v kombinaciji z distriburano obdelavo podatkov bo predvidoma spodbudil tudi razvoj drugih vej znanosti, kjer so potrebne velike računske zmogljivosti in/ali računske simulacije (računalništvo, informatika, meteorologija, statistika) ter v končni fazi tudi bistveno vplival na razvoj informacijske infrastrukture. Za primer lahko navedemo, da je bil že Svetovni splet (World Wide Web) razvit v zgodnjih 90-tih letih prav v Evropskem laboratoriju za fiziko delcev (CERN) v Ženevi za izmenjavo dokumentacije pri projektu LHC. Le-ta se je danes razrasel v popolnoma novo vejo informacijske tehnologije z biljonskimi prihodki. Podobne napovedi veljajo tudi za razvoj distribuiranega računstva (Grid), ki je bil razvit in se uporablja za potrebe projekta LHC.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno