Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Eksperimentalna fizika osnovnih delcev

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.02.00  Naravoslovje  Fizika   

Koda Veda Področje
P210  Naravoslovno-matematične vede  Fizika osnovnih delcev, kvantna teorija polja 

Koda Veda Področje
1.03  Naravoslovne vede  Fizika 
Ključne besede
eksperimentalna fizika delcev, CERN, KEK, LHC, Super KEKB, ATLAS, Belle II, leptoni, kvarki, interakcije, simetrije, Standardni model, Higgsov bozon, Nova fizika, eksotični delci, težki kvarki, kršitev CP, detektorji delcev, Grid računalništvo, medicinsko slikanje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (43)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  34428  dr. Jyoti Prakash Biswal  Fizika  Raziskovalec  2015 - 2017  152 
2.  15641  dr. Marko Bračko  Fizika  Raziskovalec  2015 - 2021  788 
3.  09081  dr. Vladimir Cindro  Fizika  Raziskovalec  2015 - 2021  1.572 
4.  39132  dr. Dania Consuegra Rodriguez  Fizika  Mladi raziskovalec  2017 - 2021 
5.  15716  Jurij Eržen    Tehnični sodelavec  2015 - 2021 
6.  12092  dr. Boštjan Golob  Fizika  Raziskovalec  2015 - 2021  781 
7.  18277  dr. Andrej Gorišek  Fizika  Raziskovalec  2015 - 2021  1.333 
8.  38197  dr. Bojan Hiti  Fizika  Raziskovalec  2015 - 2021  528 
9.  53540  Alissa Shirley Howard  Fizika  Mladi raziskovalec  2019 - 2021  73 
10.  36331  Luka Kanjir  Fizika  Mladi raziskovalec  2015 - 2017  213 
11.  18278  dr. Borut Paul Kerševan  Fizika  Raziskovalec  2015 - 2021  1.330 
12.  11598  dr. Samo Korpar  Fizika  Raziskovalec  2015 - 2021  819 
13.  15642  dr. Gregor Kramberger  Fizika  Raziskovalec  2015 - 2021  1.486 
14.  08725  dr. Peter Križan  Fizika  Raziskovalec  2015 - 2021  1.007 
15.  53457  dr. Blaž Leban  Fizika  Mladi raziskovalec  2019 - 2021  134 
16.  27794  Dejan Lesjak    Tehnični sodelavec  2015 - 2021 
17.  53458  Andrej Lozar  Fizika  Mladi raziskovalec  2019 - 2021  24 
18.  37476  dr. Matic Lubej  Fizika  Mladi raziskovalec  2015 - 2018  59 
19.  28481  dr. Boštjan Maček  Fizika  Raziskovalec  2015 - 2021  955 
20.  55790  Miha Mali  Fizika  Mladi raziskovalec  2021 
21.  12313  dr. Igor Mandić  Fizika  Raziskovalec  2015 - 2021  1.469 
22.  04361  Erik Margan    Tehnični sodelavec  2015 - 2021  35 
23.  56032  Jakob Merljak    Raziskovalec  2021 
24.  04763  dr. Marko Mikuž  Fizika  Vodja  2015 - 2021  1.619 
25.  37478  dr. Manca Mrvar  Fizika  Mladi raziskovalec  2015 - 2018  75 
26.  37479  dr. Miha Muškinja  Fizika  Mladi raziskovalec  2015 - 2018  616 
27.  36339  dr. Tara Nanut  Fizika  Raziskovalec  2015 - 2017  98 
28.  52056  Jakob Novak  Fizika  Mladi raziskovalec  2018 - 2021  211 
29.  39148  dr. Tadej Novak  Fizika  Mladi raziskovalec  2016 - 2020  358 
30.  16354  dr. Rok Pestotnik  Fizika  Raziskovalec  2015 - 2021  705 
31.  30884  dr. Marko Petrič  Fizika  Raziskovalec  2018  189 
32.  11775  dr. Tomaž Podobnik  Fizika  Raziskovalec  2015 - 2021  382 
33.  50507  Leonardo B. Rizzuto  Fizika  Mladi raziskovalec  2017 - 2021  15 
34.  33990  dr. Andrej Seljak  Fizika  Raziskovalec  2020 - 2021  52 
35.  54707  Luka Senekovič  Fizika  Mladi raziskovalec  2020 - 2021 
36.  36349  Grygorii Sokhrannyi  Fizika  Mladi raziskovalec  2015 - 2017  358 
37.  03947  dr. Marko Starič  Fizika  Raziskovalec  2015 - 2021  741 
38.  21552  dr. Andrej Studen  Fizika  Raziskovalec  2015  131 
39.  32169  dr. Luka Šantelj  Fizika  Raziskovalec  2018 - 2021  274 
40.  35482  Tina Šfiligoj  Fizika  Mladi raziskovalec  2015 - 2018  520 
41.  34454  dr. Elvedin Tahirović  Fizika  Mladi raziskovalec  2015 - 2016  12 
42.  25620  dr. Anže Zupanc  Fizika  Raziskovalec  2015 - 2018  349 
43.  12750  dr. Dejan Žontar  Fizika  Raziskovalec  2015 - 2021  351 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  90.742 
2.  0794  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo  Maribor  5089638012  13.118 
3.  1554  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko  Ljubljana  1627007  34.117 
Povzetek
Predlagani raziskovalni program predstavlja edino udejstvovanje slovenskih znanstvenikov na področju eksperimentalne fizike delcev. Raziskave izvajamo preko delovanja v dveh vrhunskih eksperimentih na meji tako energije trkov kot njihove pogostosti: ATLAS na LHC v CERNu in Belle II na prihajajočem Super KEKB v KEKu. Znotraj obeh kolaboracij ima skupina pomembne zadolžitve preko celotnega spektra eksperimentalnih aktivnosti, od RR detektorjev, gradnje eksperimenta, zagona in obratovanja, obdelave podatkov, pa do fizikalne analize. Na podlagi velikih uspehov v prejšnjem programskem obdobju se predlagane raziskave osredotočajo na izkoriščanje povečane energije in luminoznosti LHC in ogromne statistike trkov e+e- v Super KEKB. Z izvrednotenjem izboljšanih podatkov bomo razširili vedenje o pojavih v fiziki onstran Standardnega modela. Oba detektorja in računalniška infrastruktura slovenskega Tier-2 centra terjata stalne nadgradnje. S sodelovanjem v več RR projektih prestavljamo meje trenutnih omejitev v zmogljivosti detektorjev. Uporaba detektorjev v medicini nudi izboljšane detekcijske metode v slikanju z izotopi.
Pomen za razvoj znanosti
Opisane raziskave predstavljajo vrhunsko znanstveno ustvarjanje na meji znanstvenih in tehnoloških zmožnosti celotnega človeštva in so preizkušane ter odobrene v recenzijah programskih svetov mednarodnih središč, v katerih se izvajajo. Namenjene so preverjanju dogajanja v svetu osnovnih gradnikov narave in interakcij med njimi. Uporabljajo pospeševalnike najvišjih energij ali posebnih lastnosti, kar jim omogoča razširiti meje spoznanj o Naravi. Visoke gostote energije nas vodijo v svet, kot je obstajal takoj po Velikem poku in s tem pripomorejo k razumevanju nastanka Vesolja. Simetrije v naravi in njih kršitev so eno osnovnih pomagal sodobne znanosti. Standarni model elektrošibke in močne interakcije je ena najbolj uspešnih teorij v zgodovini znanosti, ki bo v zadnjih podrobnostih preverjena prav pri predlaganih raziskavah. Eksperimenti, v katerih je udeležen program, imajo vse možnosti za odkritje pojavov izven Standardnega modela, bodisi napovedane in že dolgo pričakovane supersimetrije ali pa kake bolj eksotične nadgradnje. Eno pomembnih nerešenih vprašanj sodobne znanosti je prevlada snovi (delci) nad antisnovjo (antidelci) v Vesolju. Ruski fizik A. Saharov je že l. 1967 postavil tri pogoje za tak asimetričen razvoj Vesolja. Eden teh je kršitev simetrije CP, ki jo merimo v svetu osnovnih delcev. Tudi drug pogoj, razpadi delcev, v katerih se krši ohranitev barionskega števila, sodi na to področje znanosti. Z meritvami na detektorju Belle smo natančno izmerili kršitev simetrije CP v sistemu mezonov B in s tem postavili nov mejnik na tem področju. Vendar meritve kršitve simetrije CP kažejo, da je izmerjena kršitev simetrije CP znatno premajhna, da bi pojasnila opaženo popolno prevlado snovi v Vesolju. Obstajati morajo torej dodatni, doslej neznani izvori kršitve, povezani z novimi delci in procesi, ki jih imenujemo Nova fizika. Odkritje novih virov kršitve CP bo morebiti pojasnilo vprašanje asimetrije Vesolja, kot jo opazimo danes. Procesi Nove fizike, če obstajajo, bodo nedvomno predstavljali veliko spremembo v razumevanju sestave sveta. Če za primer vzamemo supersimetrične razširitve SM, temelječe na teoriji strun, si lahko predstavljamo, da bi vplivale na dojemanje narave podobno, kot je vplivala teorija relativnosti z vpeljavo četrte, časovne dimenzije, kot enakovredne trem prostorskim. Teorije namreč predvidevajo deset namesto treh prostorskih koordinat, dodatne dimenzije pa se ne raztezajo v neskončnost kot že poznane, pač pa so skrčene in mnogo velikostnih redov manjše od dimenzij težkih delcev sestavljenih iz kvarkov. Medtem ko bo na trkalniku LHC mogoče neposredno pridobiti signale za obstoj delcev, ki jih napoveduje Nova fizika, pa bo mogoče z precizijskimi meritvami z detektorjem Belle II razlikovati med posameznimi modeli in s tem določiti lastnosti doslej neznanih delcev.
Pomen za razvoj Slovenije
Bistveno je sodelovanje slovenske znanosti pri vrhunskih raziskavah o temeljnih zakonitostih v naravi. Iz raziskovanja pod enakopravnimi pogoji in skupaj z znanstveniki s celega sveta je Sloveniji omogočeno: - sodelovanje pri predlaganju in izvedbi vrhunskih raziskav na enem najodmevnejših področij znanosti - objava raziskav v mednarodnih revijah in na znanstvenih srečanjih - vzgoja mladih raziskovalcev v mednarodnem sodelovanju in tekmovanju z vrstniki s celega sveta - dostop in delo z najmodernejšo tehnologijo na področjih detektorjev, elektronike in računalništva - prenos teh tehnologij v domače okolje - uporaba pridobljenega znanja na drugih področjih - udeležba slovenske industrije pri razvoju in dobavi izdelkov visoke tehnologije. Pristop do tehnoloških programov CERNa in dobava opreme, povezane s pospeševalniško infrastrukturo, sta omejena z dejstvom, da Slovenija, za razliko od vseh ostalih srednjeevropskih držav, še ni članica te mednarodne organizacije. Uspešen zaključek potekajočih pogajanj o pridruženem članstvu bi nadalje vzpodbudil družbeno-ekonomski učinek raziskav. Stik z vrhunsko tehnologijo, velikokrat celo v fazi njenega razvoja in preizkušanja, je ključen tako za vzgojo mladih kadrov z visokim inovacijskim potencialom, kot tudi za ohranjanje tehnološke izobraženosti starejših raziskovalcev, ki preko svoje pedagoške dejavnosti to prenašajo na mlade. Preko skupnega dela v mednarodnih kolaboracijah stkane vezi naravno vodijo do sodelovanja v tehnoloških projektih. Polnopravno sodelovanje slovenskih znanstvenikov v velikih mednarodnih kolaboracijah utrjuje ugled slovenske znanosti in prispeva k prepoznavnosti slovenske države. Dodatno k temu pripomore organizacija mednarodnih srečanj v Sloveniji, bodisi znanstvenih konferenc in šol, bodisi delovnih srečanj kolaboracij. Razvoj novih hitrih računskih metod v kombinaciji z distriburano obdelavo podatkov bo predvidoma spodbudil tudi razvoj drugih vej znanosti, kjer so potrebne velike računske zmogljivosti in/ali računske simulacije (računalništvo, informatika, meteorologija, statistika) ter v končni fazi tudi bistveno vplival na razvoj informacijske infrastrukture. Za primer lahko navedemo, da je bil že Svetovni splet (World Wide Web) razvit v zgodnjih 90-tih letih prav v Evropskem laboratoriju za fiziko delcev (CERN) v Ženevi za izmenjavo dokumentacije pri projektu LHC. Le-ta se je danes razrasel v popolnoma novo vejo informacijske tehnologije z biljonskimi prihodki. Podobne napovedi veljajo tudi za razvoj distribuiranega računstva (Grid), ki je bil razvit in se uporablja za potrebe projekta LHC.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno