Projekti / Programi
Modeliranje, simulacija in vodenje procesov
01. januar 1999
- 31. december 2003
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.06.00 |
Tehnika |
Sistemi in kibernetika |
|
| 2.07.00 |
Tehnika |
Računalništvo in informatika |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T125 |
Tehnološke vede |
Avtomatizacija, robotika, nadzorno inženirstvo |
| P175 |
Naravoslovno-matematične vede |
Informatika, teorija sistemov |
| T120 |
Tehnološke vede |
Sistemsko inženirstvo, računalniška tehnologija |
| P176 |
Naravoslovno-matematične vede |
Umetna inteligenca |
| S281 |
Družboslovje |
Računalniško podprto izobraževanje |
Teorija sistemov, teorija regulacij, modeliranje sistemov, identifikacija, simulacija, adaptivni sistemi, multivariabilni sistemi, inteligentno vodenje, nadzorni sistemi, industrijski procesi, biomedicinski procesi, tehnologija vodenja, učenje na daljavo, multimedija
Raziskovalci (12)
Organizacije (1)
Povzetek
Cilj raziskovalnega programa je osvajanje novih znanj, ki bodo osnova za koncipiranje kvalitetnejših in zmogljivejših sistemov za vodenje ter bodo bistveno prispevala k povečanju učinkovitosti procesa njihovega načrtovanja, izgradnje in uporabe. Ta cilj zahteva celovit pristop na precej širokem področju raziskav ter zato dovolj veliko kritično maso sodelavcev, hkrati pa uravnoteženo prepletanje temeljnih raziskav, uporabnih raziskav, razvojnih projektov, izobraževalnih aktivnosti, aplikativnih projektov, itd. Realizirati ga nameravamo v okviru raziskovalno-razvojnega konzorcija imenovanega "Tehnološka vertikala", ki je v preteklih desetih letih delovanja dokazal uspešnost pri izmenjavi znanj in ustvarjanju sinergetskih učinkov na različnih segmentih dejavnosti.Jedro tako povezanih raziskav bosta tvorila dva komplementarna programa, eden na Inštitutu "Jožef Stefan" (z naslovom "Računalniška avtomatizacija in regulacije"), drugi pa na Fakulteti za elektrotehniko. Težišče programa na Fakulteti za elektrotehniko bo usmerjeno na:
- študij stohastične robustnosti parametričnih in neparametričnih sistemov vodenja,
- ovrednotenje uporabnosti ontogenskih dinamičnih nevronskih in hibridnih modelov glede na ostale postopke modeliranja in identifikacije,
- študij možnosti uporabe hibridnih modelov v prediktivnem vodenju,
- prikaz uporabe nevronskih hibridnih modelov pri vodenju realnega industrijskega šaržnega procesa,
- študij problematike identifikacije nelinearnih mehkih modelov in njih uporaba v prediktivnem vodenju nelinearnih procesov,
- načrtovanje vodenja in primerjava rezultatov dobljenih s kombinacijami metod vodenja za konkretne procese,
- vpeljava pristopov s področja umetne inteligence (mehki modeli, nevronske mreže, genetski algoritmi) v raziskave farmakokinetike in farmakodinamike zdravilnih učinkovin,
- računalniško podprto načrtovanje nadzornih sistemov vodenja- študij možnosti uporabe interneta za učenje na daljavo in za vodenje industrijskih procesovIz naštetih alinej je razvidno, da gre za različne kombinacije najsodobnejših pristopov s ciljem približati načrtovane sisteme vodenja industrijski praksi obenem pa poskrbeti tudi za ustrezno izobraževanje.
Pomen za razvoj znanosti
Razvoj znanosti na področju vodenja sistemov v zadnjih dveh desetletjih karakterizira veliko razhajanje med teoretičnimi dosežki in njihovo uveljavitvijo v inženirski praksi. Zaradi načina našega raziskovalnega dela, ki povezuje različne vrste raziskav in tudi aplikacije, ter izbora področij raziskav, bodo naši rezultati prispevali predvsem nova spoznanja o praktični uporabnosti poznanih teoretičnih principov in metod. To bo po eni strani prispevalo h generiranju novih idej in novih rešitev, po drugi strani pa bo opredeljevalo domet obstoječih pristopov.Dosedanje sodelovanje z drugimi skupinami po svetu je pokazalo, da sta naši komparativni prednosti prav poznavanje realnih praktičnih problemov in pa celovitost pristopa k njihovem reševanju.Prav to pa je ob vse večjem pritisku uporabnikov po konkretnih rezultatih garancija za aktualnost in konkurenčnost naših raziskav tudi v širšem svetovnem prostoru.Pravilnost naše usmeritve, ki temelji na stalnem soočanju toretičnih dognanj s prakso, potrjuje precej podobna usmerjenost primerljivih skupin v različnih drugih državah kot npr. v Nemčiji, Nizozemski, Belgiji, itd.Pri tem pa ne smemo pozabiti na sodobne programe izobraževanja, ki jih razvijamo vzporedno z raziskavami (visoka strokovna šola, specializacija, dopolnilno izobraževanje itd.) in predstavljajo osnovni predpogoj za uspešne raziskave.
Pomen za razvoj Slovenije
Tehnologija vodenja sistemov predstavlja enega od pomembnih segmentov informacijskih tehnologij, ki ima zaradi razširjenosti svoje uporabe infrastrukturni značaj in bistveno vpliva na povečanje kvalitete izdelkov, boljšo izkoriščenost proizvodnih kapacitet, zmanjšano porabo energije in surovin, zmanjšanje onesnaženosti okolja, itd. Zato predstavlja eno od bistvenih podpornih tehnologij za doseganje glavnih strateških usmeritev v svetu kot so informacijska družba, trajnostni razvoj, dematerializacija, itd. Slovenija se zaradi bodoče vključitve v Evropsko skupnost tem globalnim trendom ne bo mogla izogniti, čeprav je trenutno njen zaostanek zelo velik. Znanja iz tega področja so zato za Slovenijo ključnega pomena, kar potrjuje anketa, ki smo jo izvedli med 150 najpomembnejšimi slovenskimi podjetji.Rezultati predlaganih raziskav bodo imeli neposreden vpliv na izobraževanje dodiplomskih in podiplomskih študentov predvsem na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Zaradi svoje uporabne usmerjenosti pa bodo dobra osnova tudi za predmete iz avtomatike na visokih strokovnih šolah in za kontinuirno izobraževanje inženirjev iz industrije. Pri tem velja omeniti, da omenjeni raziskovalni skupini, ki predstavljata povezan program raziskav, trenutno pokrivata več kot 50% "produkcije" kadrov na področju vodenja sistemov v Sloveniji.Vsaj enako pomemben pa bo tudi neposredni in posredni vpliv rezultatov raziskav na gospodarstvo. Ta se po dosedanjih izkušnjah kaže predvsem v inovativnosti razvojnih in aplikativnih projektov, ki jih člani konzorcija "Tehnološke vertikale" izvajamo za naše številne partnerje iz gospodarstva, s čimer krepimo njihovo konkurenčnost. Ta vpliv je pomemben, saj je bilo v zadnjih letih npr. realizirano preko 200 sistemov za vodenje, ki so vsebovali večji ali manjši delež na novo pridobljenega znanja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
