Projekti / Programi
Modeliranje, simulacija in vodenje procesov
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.06.00 |
Tehnika |
Sistemi in kibernetika |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T125 |
Tehnološke vede |
Avtomatizacija, robotika, nadzorno inženirstvo |
Teorija sistemov, tehnologija vodenja, modeliranje sistemov, identifikacija sistemov, simulacija, multivariabilni sistemi, adaptivni sistemi, prediktivno vodenje, inteligentno vodenje, nadzorni sistemi, hibridni sistemi, večagentni sistemi, računalniško podprto načrtovanje vodenja, orodja za modeliranje in simulacijo, industrijski procesi, biomedicinski in biofarmacevtski procesi, pristopi umetne inteligence, vseživljenjsko učenje, prenos znanja, ekspertni sistemi.
Raziskovalci (17)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
04142 |
dr. Maja Atanasijević Kunc |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2005 - 2008 |
339 |
| 2. |
15395 |
dr. Aleš Belič |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2005 - 2008 |
323 |
| 3. |
16422 |
dr. Sašo Blažič |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2005 - 2008 |
328 |
| 4. |
22483 |
dr. Dejan Gradišar |
Sistemi in kibernetika |
Mladi raziskovalec |
2004 - 2005 |
161 |
| 5. |
01952 |
dr. Rihard Karba |
Sistemi in kibernetika |
Vodja |
2004 - 2008 |
620 |
| 6. |
25418 |
dr. Gorazd Karer |
Sistemi in kibernetika |
Mladi raziskovalec |
2005 - 2008 |
149 |
| 7. |
20181 |
dr. Gregor Klančar |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2006 - 2008 |
318 |
| 8. |
21312 |
dr. Marko Lepetić |
Matematika |
Raziskovalec |
2004 |
48 |
| 9. |
27517 |
dr. Vito Logar |
Sistemi in kibernetika |
Mladi raziskovalec |
2006 - 2008 |
210 |
| 10. |
01951 |
dr. Drago Matko |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
582 |
| 11. |
13565 |
dr. Gašper Mušič |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
451 |
| 12. |
24323 |
dr. Simon Oblak |
Sistemi in kibernetika |
Mladi raziskovalec |
2005 - 2008 |
54 |
| 13. |
17133 |
Milan Simčič |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2008 |
34 |
| 14. |
29552 |
dr. Anton Sodja |
Sistemi in kibernetika |
Mladi raziskovalec |
2008 |
37 |
| 15. |
10742 |
dr. Igor Škrjanc |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
734 |
| 16. |
28468 |
dr. Luka Teslić |
Sistemi in kibernetika |
Mladi raziskovalec |
2007 - 2008 |
44 |
| 17. |
00172 |
dr. Borut Zupančič |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
418 |
Organizacije (1)
Povzetek
Področje tehnologije vodenja, ki ,kot infrastrukturna veda, posega na najrazličnejše problemske domene, zajema široko področje raziskav in zahteva celovit pristop. Pri tem je potrebna dovolj velika kritična masa raziskovalcev obenem pa uravnoteženo prepletanje temeljnih, aplikativnih in razvojnih raziskav podprtih z ustreznimi izobraževalnimi aktivnostmi v smislu vseh vrst prenosa znanja. V svetu je zaznati relativno upadanje razvoja novih metod za načrtovanje vodenja, zato pa je veliko poskusov prilagajanja in približevanja obstoječih pristopov ali njihovih kombinacij praktični uporabi. Tako je cilj raziskovalnega programa osvajanje novih znanj, ki bodo osnova za razvoj zmogljivejših in kvalitetnejših sistemov vodenja ter bodo bistveno prispevala k povečanju učinkovitosti načrtovanja obenem pa zagotovila možnost uporabe tudi v domači industriji. Pri tem je prenos tovrstnih znanj v različnih možnih smereh ključnega pomena. Pomembnejše problemske domene segajo na področja: matematičnega modeliranja in simulacije procesov, kjer gre za študij uporabe nelinearnih modelov, ki vsebujejo tudi elemente s področja umetne inteligence, za študij uporabe mehkih modelov pri robustnem vodenju in pri odkrivanju napak, za raziskave bioloških povratnih zank na genskem nivoju, za razvoj algoritmov za simulacijo hibridnih sistemov in pretvorbo v različne tipe modelov ter za objektno orientirano modeliranje in simulacijo; kompleksnih sistemov vodenja, kjer gre za razvoj metode univariablinega in multivariabilnega prediktivnega vodenja na osnovi nelinearnih modelov, za razvoj metod adaptivnega vodenja prilagojenih za industrijsko uporabo, za študij možnosti uporabe kombinacij teoretično zahtevnih metod, ki pa rezultirajo v relativno nezahtevni realizaciji, za študij možnosti prirejanja določenih strategij vodenja konkretnim problemskim domenam ter standardni procesni opremi, za razvoj ekspertnega sistema za vrednotenje relativne učinkovitosti posameznih metod načrtovanja vodenja, kar vodi k ugodnim realizacijam, za študij možnosti uporabe metod umetne inteligence pri načrtovanju multivariabilnih regulatorjev, za študij nadzornih in hibridnih sistemov, za študij možnosti uporabe časovnih Petrijevih mrež pri problematiki razvrščanja opravil v proizvodnih procesih in pri nadzornem vodenju in za študij možnosti uporabe prediktivnega vodenja hibridnih sistemov ; večagentnih sistemov, kjer gre za njihovo analizo , za problematiko vodenja mobilnih robotov ter za strategijo in koordinacijo njihovega delovanja v skupini ob upoštevanju neholonomičnih in dinamičnih omejitev, za študij možnosti uporabe prediktivnega vodenja nestabilnih in neholonomičnih sistemov,za uporabo predikcije pri vodenju mobilnih robotov, pri koordinaciji večagentnih sistemov in pri reakcijah na spremembe v okolju ter za študij problematike planiranja in optimizacije poti mobilnih robotov. Ob dobro zasnovanih mehanizmih izmenjave znanj v vsakem smislu, kjer imamo dolgoletne izkušnje, lahko predvidevamo tako uspešno raziskovalno in izobraževalno delo kot tudi dobre prenose dognanj v prakso, pri čemer je seveda pomembna tudi aktualnost in atraktivnost obravnavanih problemskih domen.
Pomen za razvoj znanosti
Razvoj znanosti na področju vodenja že nekaj desetletij karakterizira razhajanje med teoretičnimi dognanji in njihovim prenosom v praktično uporabo. Podobno pa drži ugotovitev, da se vse redkeje pojavljajo nove strategije vodenja sistemov. Zato je v našem primeru, ko gre za povezavo zelo različnih raziskav in aplikacij, glavni doprinos kombiniranje obstoječih teoretičnih principov in pristopov v smislu njihove praktične uporabnosti (implementacijske tehnologije ). Mednarodno relevanco predlaganih raziskav potrjujejo področja, ki so definirana kot prednostna v 7. okvirnem programu EU (Information Society Technology, Embedded Systems, New Production Technologies ) in pri evropskih tehnoloških platformah ( Manufuture, Embedded systems ) kakor tudi programi nekaterih primerljivih evropskih skupin. Problem uravnoteženosti med svetovnimi trendi in domačimi potrebami je za fakultetne skupine še posebej specifičen. Razvijati je namreč potrebno tudi sodobne programe izobraževanja. Pri tem gre za vse možne horizontalne in vertikalne prenose znanja izkoriščajoč tudi možnosti sodobnih medijskih in komunikacijskih tehnologij. Doprinosi k razvoju znanosti so predvsem na naslednjih področjih: -modeliranje, simulacija in vrednotenje biosinteze holesterola in njegovih regulacijskih mehanizmov, -uporaba funkcijske magnetne resonance in EEG podatkov pri modeliranju relacije aktivnost možganov – aktivnost človeka, -modeliranje vpliva rizičnega načina življenja, staranja in kroničnih bolezni na razvoj resnih zdravstvenih težav, pri čemer gre za ocene njihovega pojavljanja in ekonomike zdravljenja, -uporaba mehkega modeliranja in rekurzivne identifikacije pri vodenju in odkrivanju napak zahtevnih procesov, -modeliranje in načrtovanje vodenja toplotnih in svetlobnih tokov v stavbah in problematika klimatizacije prostorov, -uporaba identifikacije diskretno – dogodkovnih in hibridnih sistemov, -prilagoditev strategij prediktivnega vodenja različnim problemom v procesni in izdelčni industriji, -uvedba prediktivnega vodenja hibridnih sistemov z zveznimi in diskretnimi vhodi, -razvoj inteligentne mobilne platforme, opremljene z ustreznimi senzorji, ki je sposobna avtonomnega delovanja in orientacije v okolici, -raziskave možnosti realizacij virtualnih laboratorijev in dostopa do laboratorijskih modelnih naprav preko interneta v sklopu e – učenja.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomen tehnologije vodenja za Slovenijo je razviden iz različnih pomembnih slovenskih dokumentov, ki to področje uvrščajo med prednostna. Gre namreč za tehnologijo z multiplikativnimi učinki, kateri odločilno vplivajo na tako aktualne dejavnike kot so zmanjšanje porabe energije, surovin in onesnaženja okolja, fleksibilnost proizvodnje in kvaliteta proizvodov, dodana vrednost, humanizacija delovnih mest, aspekti trajnostnega razvoja itd. Tako področje tehnologije vodenja predstavlja eno glavnih strateških usmeritev v svetu, podobno pa drži tudi za Slovenijo še posebno zaradi trenutnih zaostankov. Rezultati raziskav torej prispevajo k dvigu konkurenčne sposobnosti storitvenih organizacij in industrije, omogočajo ustrezno sprotno izobraževanje kadrov in doprinašajo k ustvarjanju inovativnih okolij. Gre pa tudi za vplive na zdravstvo, okolje, obrambo itd. ter za promocijske učinke skozi znanstvene in strokovne objave, organizacijo strokovnih srečanj in preko mednarodnih povezav. Morda največji vpliv na razvoj Slovenije pa se kaže v dejstvu, da skupina v sodelovanju s skupino Sistemi in vodenje na IJS predstavlja najpomembnejši center vzgoje kadrov na področju tehnologije vodenja. Skupini namreč pokrivata več kot polovico »produkcije« kadrov v Sloveniji, ki so iz leta v leto, zaradi različnih vzrokov, vedno bolj iskani. Gre za redno in dopolnilno izobraževanje na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer se rezultati raziskav sprotno vključujejo v različne oblike pedagoškega procesa. Glede na povedano je jasno, da gre za pomembne vplive na razvoj stroke in inženirske prakse.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
