Projekti / Programi
01. januar 1999
- 31. december 2003
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.06.00 |
Tehnika |
Sistemi in kibernetika |
|
2.07.00 |
Tehnika |
Računalništvo in informatika |
|
2.08.00 |
Tehnika |
Telekomunikacije |
|
Koda |
Veda |
Področje |
T120 |
Tehnološke vede |
Sistemsko inženirstvo, računalniška tehnologija |
T121 |
Tehnološke vede |
Obdelava signalov |
T125 |
Tehnološke vede |
Avtomatizacija, robotika, nadzorno inženirstvo |
T180 |
Tehnološke vede |
Telekomunikacijsko inženirstvo |
B110 |
Biomedicinske vede |
Bioinformatika, medicinska informatika, biomatematika, biometrija |
P176 |
Naravoslovno-matematične vede |
Umetna inteligenca |
Razpoznavanje vzorcev, razpoznavanje govora, razpoznavanje slik, razumevanje govora, analiza slik, umetni vid, aktivni vid, govorne tehnologije, obdelava signalov, razpoznavanje biomedicinskih signalov, razpoznavanje okoljskih vzorcev
Raziskovalci (11)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacij |
1. |
05071 |
dr. Ankica Babič |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
104 |
2. |
11805 |
dr. Simon Dobrišek |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
261 |
3. |
06856 |
dr. Stanislav Kovačič |
Sistemi in kibernetika |
Vodja |
2001 - 2003 |
390 |
4. |
09580 |
dr. France Mihelič |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
313 |
5. |
01938 |
dr. Nikola Pavešič |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
656 |
6. |
21310 |
dr. Janez Perš |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
219 |
7. |
19230 |
dr. Peter Rogelj |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
113 |
8. |
21308 |
dr. Boštjan Vesnicer |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
65 |
9. |
05544 |
dr. Marjan Vezjak |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
103 |
10. |
12000 |
dr. Jerneja Žganec Gros |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
287 |
11. |
19236 |
dr. Janez Žibert |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
248 |
Organizacije (1)
Povzetek
Razpoznavanje vzorcev je znanstvena veda, ki se ukvarja z umetnimi zaznavnimi sistemi, to je, s stroji, ki lahko z gledanjem, s poslušanjem, s tipanjem in podobno, s simboli opisujejo okolje, ki jih obkroža. Postopki razpoznavanja vzorcev se uporabljajo na številnih področjih človekove dejavnosti, na primer za: razpoznavanje črk, številk, tiska, rokopisa, razpoznavanje prstnih odtisov in človeških obrazov, razpoznavanje predmetov v prostoru, razpoznavanje naravnih virov iz letalskih in satelitskih posnetkov, razpoznavanje potresov, razpoznavanje posameznih ločeno izgovorjenih besed, razpoznavanje (razumevanje) normalnega govora, istovetenje govorcev, analiza elektrokardiograma in vektorskega elektrokardiograma, analiza elektroencefalograma, razpoznavanje bolezni (diagnoze, ki slone na laboratorijskih testih, meritvah, analizah,...), itn.V naši raziskovalni skupini bomo teoretične in aplikativne raziskave na področju razpoznavanja vzorcev usmerili predvsem na razpoznavanje in analizo: a) vidnih vzorcev, b) slušnih vzorcev, c) biomedicinskih vzorcev in d) okoljskih vzorcev. ad a) Posvetili se bomo raziskavam iz: robotskega vida, aktivnega vida, določanja lege in oblike predmetov, predstavitve prizora in predmetov v prizoru na podlagi videza in na več stopnjah ločljivosti, načrtovanja naslednjega pogleda v odvisnosti od zastavljene naloge, ter koordinacije oko-roka pri doseganju in prijemanju predmetov v neumerjenih in šibko umerjenih sistemih robotskega vida. ad b) Posvetili se bomo od jezika odvisnim postopkom in činiteljem analize in razpoznavanja govora: zbiranju in dokumentiranju slovenskih govornih in tekstovnih zbirk, določitvi in izbiri primernih osnovnih govornih enot za razpoznavanje in tvorjenje govora, izdelavi posebnih slovarjev in leksikonov slovenskega jezika, razvoju orodij za beleženje raznih, za slovenski jezik specifičnih, akustičnih in prozodičnih meritev in njihovemu izvajanju ter določitvi in razvoju podsistemov za slovnično in pomensko razgradnjo slovenskega govora. ad c) Posvetili se bomo analizi in razpoznavanju biomedicinskih vzorcev v diagnostične namene. S postopki avtomatskega učenja bomo zgradili bazo znanja, potrebno za ugotavljanje in spremljanje bolezenskih sprememb. Iz biomedicinskih vzorcev pridobljeno bazo bomo uporabili v sistemu za avtomatsko diaganosticiranje ter za izdelavo multimedijskega učnega pripomočka za študente medicine in zdravnike. ad d) Naša prizadevanja bomo usmerili na analizo in razpoznavanje onesnaženja vodotokov, zraka in tal iz kompleksnih okoljskih vzorcev, kot so na primer, satelitski posnetki, vzorci avtomatskih merilnih postaj in ročno pridobljeni vzorci.
Pomen za razvoj znanosti
Pomen programa Razpoznavanje vzorcev je v skupnem obravnavanju sistemov umetnega vida, sistemov govornega sporazumevanja, diagnostičnih in okoljskih sistemov. Na primer, govorne komunikacije predstavljajo človeku najbolj naraven način sporazumevanja in nobena druga oblika zaznavanja ne more človeku v celoti nadomestiti vida. Zato bo razpoznavanje vzorcev vedno pomembnejša sestavina umetnih inteligentnih sistemov, ki bodo imeli v svetu prihodnosti vse večji pomen. Takšni sistemi pomenijo pomemben korak k ustvarjanju človeku prijaznejšega okolja, pripomorejo k boljši kvaliteti življenja in so okolju prijazni.Po drugi strani pa bogatijo znanja na področjih sistemov in kibernetike, računalništva in informatike, medicine, jezikoslovja in ekologije.
Pomen za razvoj Slovenije
Stroji z možnostjo samodejnega razpoznavanja vzorcev so nepogrešljiv del vsakega inteligentnega robotskega sistema, lahko pa jih uporabljamo tudi kot samostojne izdelke visoke tehnološke vrednosti. To so na primer: strežni roboti, stroji za branje in narekovanje besedil, stroji za preverjanje oseb na podlagi prstnih odtisov, očesne šarenice, obrazov ali govora, stroji za analizo kardiogramov, encefalogramov, dvo in trorazsežnih rentgenogramov in tako naprej.Raziskave na področju govornih tehnologij so za Slovenijo še posebej pomembne, saj naš jezik predstavlja enega izmed temeljev naše nacionalne identitete, tujci pa se celovitih rešitev s tega področja za naš jezik ne bodo lotili.Republika Slovenija bo morala v prihodnje nameniti še mnogo več sredstev tudi za sanacijo okoljskih škod, kot pa jih trenutno vlaga v zaščito slovenskega okolja in prostora, če ne bo sprejemala kakovostnih okoljskih odločitev. Za ta namen pa bodo predlagane raziskave predstavljale bistveni pripomoček.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo