Projekti / Programi
Narodna in kulturna identiteta slovenskega izseljenstva
01. januar 1999
- 31. december 2003
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
slovensko izseljenstvo, izseljevanje, priseljevanje, socializacija, akulturacija, asimilacija, slovenska skupnost, identiteta, integracija, druga in tretja generacija, (re)socializacija, etnienost.
Raziskovalci (9)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni program vsebuje temeljne raziskovalne sklope, ki se nanašajo na izseljevanje (emigracijo) in priseljevanje (imigracijo), na življenje in delo izseljencev v novih okoljih, vključno z vraščanjem (integracijo) in izginjanjem (asimilacijo) in stike med staro in novo domovino (vključno s problematiko povratnikov). Sestavni del programa je tudi preučevanje priseljevanj v Slovenijo, ki so bila in so v določenem sozvočju z izseljevanjem Slovencev. Glavna pozornost je usmerjena na zgodovinski in današnji aspekt ohranjanja nacionalne identitete med Slovenci po svetu. Interdisciplinarni pristop, ki ga omogoča sestava programske skupine, je najprimernejši za proučevanje migracijskih procesov, ki so z vidika maloštevilnega slovenskega naroda pomemben raziskovalni sklop v okviru raziskovalnega področja humanistike in družboslovja - tudi kot osnova za oblikovanje politike države do Slovencev po svetu in njihovih potomcev. Posebna pozornost je posvečena teoretičnim osnovam raziskovanja migracijskih procesov in zlasti terminološkim problemom, ki zaradi pestrosti znanstvenih ved niso majhni. Poleg splošnih migracijskih procesov se proučuje tudi problematika malih skupin in posameznih izseljencev. Geografsko je raziskovalna pozornost v okviru programa usmerjena na izseljencih v raznih delih sveta, od Evrope do Avstralije in Nove Zelandije, Južne Amerike (ne samo Argentine) in končno Severne Amerike. Vsebinsko pa težišče raziskovalnega dela temelji glede na usmerjenosti posameznih raziskovalnih ved, npr. resocializacija, akulturacija, asimilacija, avtobiografske in antropološke raziskave (sociologija, etnologija), kulturnega ustvarjanja v najširšem pomenu besede (literarne vede), življenje in organiziranost izseljencev v novih okoljih in stiki med staro in novo domovino v preteklosti (zgodovina) itd. Vzporedno je posvečena velika skrb ohranjanju kulturne dediščine slovenskega izseljenstva.
Pomen za razvoj znanosti
Program je primerljiv in se tudi vkljueuje v sodobne svetovne raziskovalne programe s podroeja migracij. Z osamosvojitvijo Slovenije je naraslo zanimanje za slovensko izseljenstvo (zgodovina in sodobni problemi) v vseh državah priseljevanja Slovencev. S tem programom se tudi Inštitut vkljueuje v svetovne programe (ANAMI, AEMI in druge). Temeljne raziskovalne probleme preverjamo s tujimi sorodnimi raziskovalci na številnih znanstvenih simpozijih in okroglih mizah, tako doma kot v tujini, in z objavljanjem rezultatov v inštitutski reviji Dve domovini/Two Homelands, kot tudi z obajvljanjem v tujih revijah. Zaradi majhnosti deleža slovenskih izseljencev v svetu je izrednega pomena njihovo raziskovanje v Sloveniji in posredovanje rezultatov tujim zainteresiranim znanstvenim krogom, saj se s to problematiko veliki tuji inštitutu in raziskovalci ne ukvarjajo.
Pomen za razvoj Slovenije
Proueevanje slovenskega izseljenstva, zlasti njihove kulturne identitete je pomembno za poznavanje slovenske identitete nasploh. Država mora poznati zgodovinske in sodobne probleme Slovencev in njihovih potomcev po svetu, saj je to temelj za vodenje državne migracijske oz. izseljenske politike. S programom Inštitut obenem sooblikuje tudi informacijsko-dokumentacijsko jedro.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
