Projekti / Programi
Narodna in kulturna identiteta slovenskega izseljenstva v kontekstu raziskovanja migracij
01. januar 2013
- 31. december 2016
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.11.02 |
Družboslovje |
Narodno vprašanje |
Narodno vprašanje - humanistični vidik |
| 6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H000 |
Humanistične vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
| 6.04 |
Humanistične vede |
Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) |
Raziskovalci (13)
Organizacije (1)
Povzetek
Programska vsebina predstavlja kontinuiteto dela in nadgradnjo dosedanjih raziskav. Rdeča nit je preučevanje kulturnega, političnega in socialno-ekonomskega položaja slovenskih izseljencev in priseljencev v Slovenijo nekoč in danes, ki se odraža v njihovih možnostih za aktivno udeležbo v medkulturnem dialogu in za ohranjanje izvorne etnične in kulturne identitete. Pri tem se odpira cela vrsta neraziskanih tem, kot so zelo aktualno vprašanje smiselnosti razmejevanja med zamejstvom in izseljenstvom v sosednjih državah, poklicne migracije Slovencev, prihodnji izzivi slovenskih izseljencev in priseljencev v Slovenijo, pomen IKT za izvorno kulturno identiteto itd. Teme se povezujejo z nekaterimi ključnimi pojmi, kot so multikulturalizem, interkulturalizem in integracija, transnacionalizem, virtualna skupnost, etnična ekonomija ipd. Posebno pozornost bomo še naprej posvečali ohranjanju izseljenske in priseljenske kulturne dediščine, ki je eden od temeljev kulturne identitete. Pri tem se bomo še posebej posvetili najaktualnejšim vprašanjem mladih in njihovih sodobnih reprezentacij v kontekstu migracij, vprašanjem razvijanja medkulturne zavesti na vseh stopnjah izobraževanja ter vprašanjem najbolj ranljivih skupin migrantov. Tudi uveljavljanje dosežkov kulturno-umetniške produkcije priseljencev v družbi sprejema je pomemben dejavnik pri razvijanju medkulturne zavesti na nacionalni ravni in večkulturne nacionalne identitete, ki sta predpogoj za stabilno družbo v vsaki deželi.
Pri raziskovanju teh vprašanj je bistvenega pomena primerjalna perspektiva, tako v okviru čim bolj razvejanih mednarodnih primerjav kot tudi v okviru dialoga med preteklostjo in sedanjostjo ter dialoga med slovensko izseljensko izkušnjo in priseljensko izkušnjo v Sloveniji.
CILJI RAZISKAVE
1. Z osvetlitvijo slabo raziskanih temeljnih vsebin želimo nadaljevati z nacionalno najpomembnejšimi dolgoročnimi temeljnimi raziskavami na področju migracij, ki jih projektno financiranje ne pokriva v zadostni meri (prispevki za celovit splošno-, socialno- in kulturnozgodovinski pregled slovenskega izseljenstva in priseljenstva v Slovenijo).
2. Na osnovi vpetosti v mednarodne projekte in raziskovalne tokove želimo nadaljevati z dolgoročno aktualnimi mednarodno primerljivimi teoretskimi, metodološkimi, epistemološkimi in terminološkimi migracijskimi študijami.
3. S pomočjo študij primerov želimo odločilno prispevati h kritični presoji uveljavljenih migracijskih in integracijskih teorij, politik ter praks z vidika socialne države, stabilnosti družbe ter socialnih in človekovih pravic.
4. Z izdelavo ekspertiz in mnenj za državno upravo, s katero smo že doslej uspešno sodelovali, in z nadaljnjim sodelovanjem z nevladnimi organizacijami, javnim sektorjem (zlasti s šolami na vseh stopnjah izobraževanja) ter izseljenskimi in priseljenskimi društvi želimo še naprej zagotavljati neovirano implementacijo naših znanstvenih spoznanj v praksi.
Pomen za razvoj znanosti
Selitve Slovencev in drugih etničnih skupin v zadnjih dveh stoletjih predstavljajo enega temeljnih družbenih procesov, tako na nacionalni kot na evropski in svetovni ravni. Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (Uradni list RS, št. 34/2006) določa, da država skrbi za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika, kulture, kulturne dediščine in narodne identitete med Slovenci po svetu (čl. 9) in da raziskovalne institucije v Sloveniji posvečajo posebno pozornost raziskovanju pretekle in sedanje družbene stvarnosti slovenskih skupnosti po svetu (čl. 36). Kljub temu pa si interdisciplinarno raziskovalno področje migracijskih študij v Sloveniji ob bogatih dosedanjih raziskovalnih rezultatih in njihovi mednarodni odmevnosti še ni pridobilo zasluženega mesta med raziskovalnimi vsebinami, ki se jim priznava poseben nacionalni pomen. Z aktualnimi temami in pluralnimi raziskovalnimi pristopi je raziskovalni program poskušal prispevati k utrditvi migracijskih študij v Sloveniji kot enega najaktualnejših raziskovalnih področij, ki mu v svetu še vedno posvečajo mnogo več raziskovalne pozornosti kot v Sloveniji. S kakovostnimi interdisciplinarnimi raziskavami slovenskega izseljenstva in priseljenstva v Slovenijo, s teoretsko-metodološko nadgradnjo, tematsko razširitvijo in aktualizacijo raziskovalnih vsebin, z vključitvijo komparativnih študij ter vpetostjo v mednarodne projekte postavlja programska skupina slovenske znanstvene dosežke ob bok svetovnim raziskavam, se vključuje v mednarodno delitev dela in neposredno prispeva k razvoju stroke. S tem postajajo rezultati raziskav slovenskega izseljenstva, ki se v mednarodnem merilu odlikujejo po izvirnosti in odpiranju novih vidikov, pomemben sestavni del svetovnega znanstvenega korpusa. S poudarkom na humanističnih vidikih raziskovanja slovenskega izseljenstva in priseljenstva v Slovenijo, ki predstavljajo pretežni del raziskav programske skupine, pa želi program utrditi percepcijo raziskovalnega področja migracijskih študij in polja Narodno vprašanje kot humanistično-družboslovnega raziskovalnega področja.
Pomen za razvoj Slovenije
NEPOSREDNI POMEN 1) ZA DRŽAVNO UPRAVO, KULTURNI RAZVOJ IN OHRANJANJE NACIONALNE IDENTITETE: Pomen raziskovalnega programa za kulturni razvoj Slovenije je v vitalnem prispevku rezultatov pri razvijanju medkulturne zavesti in povezovanju skupnega slovenskega kulturnega prostora, zlasti matičnega z izseljenskim. V sodobnih procesih globalizacije, ki se odražajo tudi na področju kulture, je tesna povezanost slovenskega kulturnega prostora pomemben predpogoj za suveren prihodnji kulturni razvoj Slovenije. Raziskave migracij in ekspertize članov programske skupine za različna ministrstva prispevajo tudi k oblikovanju ustreznejše migracijske in integracijske politike slovenske države, k razvoju družbene infrastrukture ter k utrjevanju nacionalne identitete. 2) ZA VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE: Z evidentiranjem, analizo, vrednotenjem in umestitvijo literarne in druge kulturno-umetniške produkcije slovenskih izseljencev v zakladnico slovenske nacionalne kulture raziskovalni program prispeva k trajni ohranitvi slovenske izseljenske kulturne dediščine, ki bi sicer utonila v pozabo. POSREDNI POMEN ZA DRUŽBO 1) PROMOCIJA DRŽAVE: Slovenski izseljenski umetniki, kulturni delavci, gospodarstveniki in izobraženci lahko s svojim delom promovirajo slovensko državo, v kolikor so sadovi njihovega dela prepoznani in priznani tudi v Sloveniji. Raziskovalni program krepi vezi med slovenskim izseljenstvom in Slovenijo, z mednarodno odmevnimi raziskovalnimi rezultati pa krepi ugled slovenskih migracijskih študij v mednarodnem merilu. 2) DOSTOPANJE DO TUJIH ZNANJ: Z vključevanjem v evropske in bilateralne projekte, s študijskim bivanjem v tujini ter z aktivno udeležbo na mednarodnih konferencah in delavnicah člani programske skupine izmenjavajo raziskovalne izkušnje in znanja s tujimi raziskovalci. To omogoča tesno vpetost njihovega raziskovalnega dela v sodobne mednarodne teoretsko-metodološke trende. 3) VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE KADROV: S prenosom raziskovalnih rezultatov programa v proces dodiplomskega in podiplomskega univerzitetnega izobraževanja, v katerem sodelujejo člani programske skupine kot mentorji in nosilci predmetov, raziskovalni program pomembno prispeva k vzgoji in izobraževanju novih kadrov na področju migracijskih študij. 4) RAZVOJ VISOKEGA ŠOLSTVA: Člani programske skupine sodelujejo v mednarodnem podiplomskem študijskem programu European Master in Migration and Intercultural Relations, ki ga izvajajo na Fakulteti za humanistiko UNG v sodelovanju s šestimi drugimi univerzami v Evropi in Afriki. Ta program, ki ga izvajalci nenehno razvijajo, dograjujejo in vanj vključujejo nove univerze, je edinstven tovrstni primer v slovenskem visokem šolstvu na področju humanistike in družboslovja. S tem programska skupina pomembno prispeva k razvoju visokega šolstva v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
