Projekti / Programi
Narodna in kulturna identiteta slovenskega izseljenstva
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.11.00 |
Družboslovje |
Narodno vprašanje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H240 |
Humanistične vede |
Sodobna zgodovina (približno od leta 1800 do leta 1914) |
slovenski izseljenci/migracije: izseljevanje, priseljevanje, pretočnost, povratništvo/migracijska politika, kultura in umetnost/zgodovina izseljenstva/slovenska izseljenska književnost//prostorska, etnična, kulturna, spolna, izobrazbena, poklica identiteta/akulturacija, socializacija, resocializacija, multikulturalizem, asimilacija, re-integracija/ izseljenske skupnosti, potomci izseljencev, življenjske zgodbe, literarno povratništvo in pretok
Raziskovalci (12)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovanje slovenskega izseljenstva z interdisciplinarnega vidika z upoštevanjem teoretičnih izhodišč in spoznanj temeljnih znanstvenih discipli (zgodovinopisja, literarne zgodovine, etnologije, sociologije in političnih ved, umetnostne zgodovine). Vpetost v mednarodne migracijske študije. Temelja je raziskovanje slovenske etnične identitete izseljenskih skupnosti po svetu, povratnikov in priseljencev v Slovenijo. Poudarek je na naslednjih vsebinskih sklopih: 1. zgodovinopisna analiza odnosa izseljenskih in priseljenskih okolij do Slovencev in potomcev v 19. in 20. stoletju (analiza osebnega arhivskega gradiva, izseljenske skozi zgodovinsko optiko, slovensko izseljenstvo v vzhodni- in jugovzhodni Evropi. 2. reintegracija slovenske izseljenske književnosti v matično kulturo, literarno znanost in šolstvo, vključenost priseljenih piscev v slovensko nacionalno literaturo, integriranost izseljenskih piscev v nacionalne kulture novih domovin. 3. likovna umetnost in izseljenci. 4. posamezniki in razvoj slovenskih izseljenskih skupnosti. 5. analiza migracijskih situacij s poudarkom na kulturnih, identitetnih in socialnih vidikih ter vloga žensk/moških za ohranjanje kulturne dediščine v tujih okoljih. 6. etnični vidiki migracijskih procesov. Načrtovane so monografije (tudi mednarodno zasnovane), sprotno se rezultati objavljajo v domačih in tujih znanstvenih revijah. Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU izdaja mednarodno revijo Dve domovini/Two Homelands, kjer so objavljene tekoče študije, ki so vezane na program. Velik poudarek je namenjen spremljanju in vključevanju v najnovejše raziskovalne napore na migracijskem področju, kar dosegamo z osebnimi stiki, udeležbami na mednarodnih konferencah in z objavami v tujin revijah. Vedno večja pozornost je namenjena vprašanjem vključenosti slovenskega izseljenstva v mednarodne raziskave, saj kljub maloštevilnosti (gledano z vidika sveta) predstavljajo določen delež v mednarodnih migracijah, s specifičnimi pojavi na področjih mobilnosti, vsebinskih oblik in ne nazadnje pri vključevanju v nova okolja.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovanje slovenskega izseljenstva in migracij na splošno je večdisciplinarno in zahtevno zaradi koordiniranja raziskovalnega dela. Te raziskave so nekako na robu velikih disciplin, kar je mnogokrat privedlo do nerazumevanja ali odrivanja vprašanj o preteklosti in sedanjosti selitvenih oz. migracijskih gibanj v Sloveniji in zunaj nje po vsem svetu. Že v odnosu do manjšinske problematike so bile raziskave izseljenstva bolj v ozadju. Z realizacijo programa 2004-2008 smo na znanstvenem polju naredili velik korak dalje, kar se vidi iz številnim znanstvenih monografij, znanstvenih sestavkov oz. poglavij v monografskih publikacijah in v številnih znanstvenih članki, kar je vse razvidno iz cobbisa in sicrisa. Naredili smo večje zbližanje raziskav na teoretične in metodološkem polju v primerjavi z raziskovanjem kolegov v tujini. Tako ne zaostajamo po znanstvenosti raziskav za njimi. Edini vsebinski problem je v maloštevilnosti raziskovalcev v primerjavi z državami, ki so mnogo večje kot je Slovenija. V tem pa je bil tudi izziv, saj so bile za mnoge tuje raziskovalce slovenske migracije popolna neznanka. Z realizacijo programa 2004-2008 smo se vzpostavili kot kvalitetni team, ki lahko uresničuje in dosega rezultate na proučevanju slovenskega izseljenstva in migracij. Zaradi razpoznavnosti naših znanstvenih rezultatov vedno več objavljamo v angleškem in drugih tujih jezikih, saj lahko le na ta način vršimo prenos naših rezultatov in kritične odzive nanje s strani tujih kolegov, ki se ukvarjajo z migracijsko tematiko. Vedno bolj pa upoštevajo tudi naše rezultate kot tudi druge stroke in znanstvene discipline.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati raziskovanja slovenskega izseljenstva in migracij na splošno nimajo samo akademskega namena, ampak so tudi praktično uporabljivi, tako za državo (oblikovanje migracijskih politik), preko vojske (slovenski vojaki v tujini), do pedagoških programov vseh stopenj. Ravno delo z mladimi je bila stalnica v okviru našega programa in to na domači in evropski sceni. Vprašanja ksenofobije, drugačnosti, sovražnega govora, zavračanje tujcev in še kaj so vprašanja, ki so bila v mnogočem povezana ravno z migracijskimi procesi, tudi v Sloveniji. Ko govorimo o pomenu za razvoj naše države je ravno razumevanje oz. sprejemanje ali vsaj toleriranje drugih korak dalje k bolj strpni slovenski družbi. Nestrpnosti je preveč. V okviru programa so bile raziskane mnoge teme, ki so vključevale odnose do priseljencev (iz nekdanjih jugoslovanskih dežel in vzhodne Evrope) in povratnikov (Argentine). Dobro je bilo tudi sodelovanje Inštituta za slovensko izseljenstvo preko programa z državnimi organi, ki se ukvarjajo z izseljensko problematiki, npr. Uradom Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in Komisijo v državnem zboru, kakor tudi s civilnodružbenimi organizacijami (Slovenska izseljenska matica, Slovenija v svetu itd.).
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
