Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Narodna in kulturna identiteta slovenskega izseljenstva

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.11.00  Družboslovje  Narodno vprašanje   

Koda Veda Področje
H240  Humanistične vede  Sodobna zgodovina (približno od leta 1800 do leta 1914) 
Ključne besede
slovenski izseljenci/migracije: izseljevanje, priseljevanje, pretočnost, povratništvo/migracijska politika, kultura in umetnost/zgodovina izseljenstva/slovenska izseljenska književnost//prostorska, etnična, kulturna, spolna, izobrazbena, poklica identiteta/akulturacija, socializacija, resocializacija, multikulturalizem, asimilacija, re-integracija/ izseljenske skupnosti, potomci izseljencev, življenjske zgodbe, literarno povratništvo in pretok
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (12)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  08468  dr. Breda Čebulj-Sajko  Etnologija  Raziskovalec  2004 - 2005  264 
2.  04926  dr. Marjan Drnovšek  Zgodovinopisje  Vodja projekta  2004 - 2008  585 
3.  04637  dr. Irena Gantar Godina  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2004 - 2008  261 
4.  20685  dr. Jure Gombač  Narodno vprašanje  Raziskovalec  2005 - 2008  364 
5.  11240  dr. Marinka Lukšič-Hacin  Narodno vprašanje  Raziskovalec  2004 - 2008  501 
6.  17547  Špela Marinšek    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
7.  25643  dr. Maša Mikola  Narodno vprašanje  Mladi raziskovalec  2005 - 2006  81 
8.  08369  dr. Mirjam Milharčič Hladnik  Kulturologija  Raziskovalec  2004 - 2008  598 
9.  28440  dr. Urška Strle  Zgodovinopisje  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  184 
10.  23510  dr. Kristina Toplak  Etnologija  Mladi raziskovalec  2004 - 2008  201 
11.  14616  dr. Zvone Žigon  Družboslovje  Raziskovalec  2004 - 2008  242 
12.  05801  dr. Janja Žitnik Serafin  Literarne vede  Raziskovalec  2004 - 2008  373 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.423 
Povzetek
Raziskovanje slovenskega izseljenstva z interdisciplinarnega vidika z upoštevanjem teoretičnih izhodišč in spoznanj temeljnih znanstvenih discipli (zgodovinopisja, literarne zgodovine, etnologije, sociologije in političnih ved, umetnostne zgodovine). Vpetost v mednarodne migracijske študije. Temelja je raziskovanje slovenske etnične identitete izseljenskih skupnosti po svetu, povratnikov in priseljencev v Slovenijo. Poudarek je na naslednjih vsebinskih sklopih: 1. zgodovinopisna analiza odnosa izseljenskih in priseljenskih okolij do Slovencev in potomcev v 19. in 20. stoletju (analiza osebnega arhivskega gradiva, izseljenske skozi zgodovinsko optiko, slovensko izseljenstvo v vzhodni- in jugovzhodni Evropi. 2. reintegracija slovenske izseljenske književnosti v matično kulturo, literarno znanost in šolstvo, vključenost priseljenih piscev v slovensko nacionalno literaturo, integriranost izseljenskih piscev v nacionalne kulture novih domovin. 3. likovna umetnost in izseljenci. 4. posamezniki in razvoj slovenskih izseljenskih skupnosti. 5. analiza migracijskih situacij s poudarkom na kulturnih, identitetnih in socialnih vidikih ter vloga žensk/moških za ohranjanje kulturne dediščine v tujih okoljih. 6. etnični vidiki migracijskih procesov. Načrtovane so monografije (tudi mednarodno zasnovane), sprotno se rezultati objavljajo v domačih in tujih znanstvenih revijah. Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU izdaja mednarodno revijo Dve domovini/Two Homelands, kjer so objavljene tekoče študije, ki so vezane na program. Velik poudarek je namenjen spremljanju in vključevanju v najnovejše raziskovalne napore na migracijskem področju, kar dosegamo z osebnimi stiki, udeležbami na mednarodnih konferencah in z objavami v tujin revijah. Vedno večja pozornost je namenjena vprašanjem vključenosti slovenskega izseljenstva v mednarodne raziskave, saj kljub maloštevilnosti (gledano z vidika sveta) predstavljajo določen delež v mednarodnih migracijah, s specifičnimi pojavi na področjih mobilnosti, vsebinskih oblik in ne nazadnje pri vključevanju v nova okolja.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovanje slovenskega izseljenstva in migracij na splošno je večdisciplinarno in zahtevno zaradi koordiniranja raziskovalnega dela. Te raziskave so nekako na robu velikih disciplin, kar je mnogokrat privedlo do nerazumevanja ali odrivanja vprašanj o preteklosti in sedanjosti selitvenih oz. migracijskih gibanj v Sloveniji in zunaj nje po vsem svetu. Že v odnosu do manjšinske problematike so bile raziskave izseljenstva bolj v ozadju. Z realizacijo programa 2004-2008 smo na znanstvenem polju naredili velik korak dalje, kar se vidi iz številnim znanstvenih monografij, znanstvenih sestavkov oz. poglavij v monografskih publikacijah in v številnih znanstvenih članki, kar je vse razvidno iz cobbisa in sicrisa. Naredili smo večje zbližanje raziskav na teoretične in metodološkem polju v primerjavi z raziskovanjem kolegov v tujini. Tako ne zaostajamo po znanstvenosti raziskav za njimi. Edini vsebinski problem je v maloštevilnosti raziskovalcev v primerjavi z državami, ki so mnogo večje kot je Slovenija. V tem pa je bil tudi izziv, saj so bile za mnoge tuje raziskovalce slovenske migracije popolna neznanka. Z realizacijo programa 2004-2008 smo se vzpostavili kot kvalitetni team, ki lahko uresničuje in dosega rezultate na proučevanju slovenskega izseljenstva in migracij. Zaradi razpoznavnosti naših znanstvenih rezultatov vedno več objavljamo v angleškem in drugih tujih jezikih, saj lahko le na ta način vršimo prenos naših rezultatov in kritične odzive nanje s strani tujih kolegov, ki se ukvarjajo z migracijsko tematiko. Vedno bolj pa upoštevajo tudi naše rezultate kot tudi druge stroke in znanstvene discipline.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati raziskovanja slovenskega izseljenstva in migracij na splošno nimajo samo akademskega namena, ampak so tudi praktično uporabljivi, tako za državo (oblikovanje migracijskih politik), preko vojske (slovenski vojaki v tujini), do pedagoških programov vseh stopenj. Ravno delo z mladimi je bila stalnica v okviru našega programa in to na domači in evropski sceni. Vprašanja ksenofobije, drugačnosti, sovražnega govora, zavračanje tujcev in še kaj so vprašanja, ki so bila v mnogočem povezana ravno z migracijskimi procesi, tudi v Sloveniji. Ko govorimo o pomenu za razvoj naše države je ravno razumevanje oz. sprejemanje ali vsaj toleriranje drugih korak dalje k bolj strpni slovenski družbi. Nestrpnosti je preveč. V okviru programa so bile raziskane mnoge teme, ki so vključevale odnose do priseljencev (iz nekdanjih jugoslovanskih dežel in vzhodne Evrope) in povratnikov (Argentine). Dobro je bilo tudi sodelovanje Inštituta za slovensko izseljenstvo preko programa z državnimi organi, ki se ukvarjajo z izseljensko problematiki, npr. Uradom Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in Komisijo v državnem zboru, kakor tudi s civilnodružbenimi organizacijami (Slovenska izseljenska matica, Slovenija v svetu itd.).
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno