Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Flora, favna in vegetacija Slovenije in sosednjih območij

Uredi
Obdobja
01. januar 1999 - 31. december 2003
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.03.00  Naravoslovje  Biologija   

Koda Veda Področje
B270  Biomedicinske vede  Rastlinska ekologija 
B290  Biomedicinske vede  Sistematična botanika, sistematika, morfologija, fitogeografija, kmotaksonomija, fiziologija brezžilnih rastlin 
B300  Biomedicinske vede  Paleobotanika, filogeneza, palinologija 
B320  Biomedicinske vede  Sistematična zoologija, sistematika, zoogeografija 
Ključne besede
Biogeografija/Botanika/Ekosistemi/Evolucija/Fitogeografija/Flora/Favna/Fitocenologija/Horologija/Palinologija/Sistematika/Sinsistematika/Vegetacija/Zoogeografija/Zoologija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (25)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  16314  dr. Valerija Babij  Biologija  Raziskovalec  2001 - 2003  201 
2.  08088  dr. Metka Culiberg  Biologija  Raziskovalec  2001 - 2003  230 
3.  10194  dr. Andraž Čarni  Biologija  Vodja  2001 - 2003  566 
4.  15157  dr. Tatjana Čelik  Biologija  Raziskovalec  2001 - 2003  242 
5.  17093  mag. Boško Čušin  Biologija  Raziskovalec  2001 - 2003  98 
6.  08376  dr. Igor Dakskobler  Biologija  Raziskovalec  2001 - 2003  701 
7.  17553  Olga Dežman-Jokić    Raziskovalec  2001 - 2003  2 
8.  00993  dr. Božidar Drovenik  Biologija  Raziskovalec  2001 - 2003  163 
9.  16071  Marjan Jarnjak  Geografija  Raziskovalec  2001 - 2003  54 
10.  18163  dr. Marjeta Jeraj  Biologija  Raziskovalec  2001 - 2002  14 
11.  17554  Olga Kardoš    Raziskovalec  2001 - 2003  0 
12.  16206  dr. Petra Košir  Biologija  Raziskovalec  2001 - 2003  131 
13.  19326  dr. Matjaž Kuntner  Biologija  Raziskovalec  2001 - 2002  500 
14.  02088  dr. Alojzij Marinček  Biologija  Raziskovalec  2001 - 2002  252 
15.  12605  dr. Metka Petrič  Geologija  Raziskovalec  2001 - 2003  531 
16.  19180  mag. Aljoša Pirnat  Biologija  Raziskovalec  2001 - 2003  74 
17.  14974  dr. Mojca Ramšak  Etnologija  Raziskovalec  2002 - 2003  838 
18.  07069  mag. Andrej Seliškar  Biologija  Raziskovalec  2001 - 2003  412 
19.  08511  dr. Rajko Slapnik  Biologija  Raziskovalec  2001 - 2003  335 
20.  06445  dr. Zoran Stančič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2002 - 2003  325 
21.  20248  dr. Boštjan Surina  Biologija  Raziskovalec  2001 - 2003  189 
22.  17094  dr. Urban Šilc  Biologija  Raziskovalec  2001 - 2003  425 
23.  08056  dr. Branko Vreš  Biologija  Raziskovalec  2001 - 2003  399 
24.  21452  dr. Igor Zelnik  Biologija  Raziskovalec  2001 - 2003  231 
25.  02634  Vinko Žagar  Biologija  Raziskovalec  2001 - 2003  84 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana  5105498000  62.953 
Povzetek
Program je nadaljevanje projekta Flora, favna in vegetacija Slovenije in sosednjih območij, ki že več desetletij poteka na Biološkem inštitutu in ga je do nedavnega vodil dr. Narcis Mršić. Raziskovalo se bo predvsem kopenske ekosisteme: floro, vegetacijo, paleovegetacijo, favno in zoocenozo Slovenije in sosednjih območij. Program je bil do sedaj "tujek" na polju biologija in smo prepričani, da bo na novem področju Narava in kultura Slovenije in Slovencev našel mesto, ki mu z nacionalnega vidika pripada.Program je sestavljen inter- in intradisciplinarno, saj je predvideno, da bomo zastavljeno problematiko kompleksno raziskovali na področjih taksonomija, biogeografija, ekologija in evolucija. Obsega štiri osnovne sklope, ki se med seboj prepletajo in dopolnjujejo. Njihova kombinacija daje rezultate na višji ekosistemski ravni. (1) Floristični del obsega raziskovanje taksonov višjih rastlin, njihovo pojavljanje, razširjenost, endemizem in polimorfizem. (2) Zoološki del obravanava sistemiziranje, proučevanje ekoloških značilnosti, pojavljanje in razširjenost kopenskih in sladkovodnih živalskih skupin, kot so hrošči, metulji, mehkužci in pajki. (3) Palinološki del se ukvarja z raziskavami vegetacije v času zadnjih poledenitev in po njih na podlagi mikro in makro ostankov. (4) Proučevanje vegetacije temelji na standardni srednjeevropski Braun-Blanquetovi metodi, v katero se vključujejo nekateri sodobni postopki (npr. numerične analize). V okviru proučevanja vegetacije bodo obravnavani vsi glavni tipi vegetacije Slovenije (gozdovi, travišča, vodna in obvodna vegetacija, robovi, ruderalna in alpinska vegetacija). Poleg temeljnih raziskav bomo del raziskav posvetili tudi sistematičnemu proučevanju, zbiranju in evidentiranju podatkov in gradiva o živem svetu Slovenije ter izdelali kataloge in karte razširjenosti posameznih skupin. Obenem pa bomo dopolnjevali tudi inštitutske zbirke (palinološko, malakološko, lepidopterološko, koleopterološko, itd.).Predvidevamo, da bodo vsi podatki zajeti v geografsko informacijski sistem, ki že deluje v okviru inštituta in da bo del rezultatov postopno predstavljen tudi na medmrežju.
Pomen za razvoj znanosti
Poznavanje in razvrščanje živega sveta ima velik pomen tudi za znanost v širšem smislu; naj naštejemo le nekaj konkretnih področij npr. agronomija, gozdarstvo, varstvo okolja, varstvo naravne in kulturne dediščine, (eko)turizem, farmakologija, fitomedicina in veterina.Ugotovimo lahko, da je poznavanje naše naravne dediščine v primerjavi z drugimi evropskimi državami pomanjkljivo in je potrebno v naslednji letih pospešiti tovrstne raziskave tudi v Sloveniji. Z našimi raziskavami zastopamo Slovenijo v mednarodnih znanstvenih tokovih. Le tako bodo podatki o našem živem svetu upoštevani in priznani tudi v tujini. Naravna dediščina Slovenije je zaradi svoje velike biotske raznovrstnosti eden izmed pomembnih dejavnikov pri uveljavitvi naše države.Raziskave imajo velik pomen tudi pri vključevanju Slovenije v evropske integracijske procese, kjer lahko sodelujemo pri skupnih evropskih inštitucijah (npr. Evropski okoljski agenciji) kot regionalni sodelavci (npr. kartiranju habitatov, registri ogrožnih vrst, itd.).
Pomen za razvoj Slovenije
Medtem ko ima veliko evropskih držav že zelo podrobno preučeno floro, favno in vegetacijo, je v Sloveniji, tudi zaradi njene naravne raznolikosti, še veliko neraziskanega. Poznavanje živega sveta je temelj nacionalne identitete in s tem državnosti vsake države.Raziskave pestrosti živih bitij oz. biotske raznolikosti, ki jih predlaga program, so močno pridobile na pomenu po podpisu konvencije o biološki raznovrstnosti (1992) in njeni ratifikaciji. Po tej konvenciji je vsaka država dolžna ugotoviti sestavne dele biotske raznovrstnosti ter spodbujati in pospeševati raziskovalne dejavosti, ki pripomorejo k varstvu in uravnoteženi rabi prostora.Raziskave so tudi neposredno uporabne pri oceni vplivov na okolje pri posegih v prostor, prostorskem planiranju, pri raznih tehničnih ukrepih inženirske biologije. Poudariti velja, da redno skrbimo za pretok naših spoznanj v prakso s številnimi elaborati za Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za promet in zveze, Savske elektrarne, Regionalne zavode za zaščito kulturne in naravne dediščine, DARS, če naštejemo le nekaj najpomembnejših.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno