Projekti / Programi
Favna, flora in vegetacija Slovenije in sosednjih območij
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.03.00 |
Naravoslovje |
Biologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B003 |
Biomedicinske vede |
Ekologija |
| B004 |
Biomedicinske vede |
Botanika |
| B005 |
Biomedicinske vede |
Zoologija |
Arheobotanika, biogeografija, biomineralizacija, botanika, ekologija, favna, filogenija, fitocenologija, fitogeografija, flora, horologija, naravna dediščina, paleozoologija, palinologija, sinsistematika, taksonomija, vegetacija, zoologija, zoogeografija
Raziskovalci (17)
Organizacije (1)
Povzetek
Izjemna biotska raznovrstnost slovenske države se kaže v velikem številu rastlinskih in živalskih vrst, bogastvu različnih ekosistemov in krajinski pestrosti. Biotska raznovstnost je posledica raznolikih naravnih danosti in človekove dejavnosti v preteklosti in sedanjem času in pomeni stabilnost življenjskega okolja ter je osnova za dolgoročno uravnoteženo preživetje živih bitij. Tako se pomen biotske raznovrstnosti odraža na eksistenčnem nivoju.Tako kot v preteklih letih bodo raziskave tudi v prihodnje usmerjene v poznavanje kopenskih ekosistemov in njihove biotske pestrosti, v poznavanje posameznih živalskih in rastlinskih organizmov (inventarji vrst, opisi novih taksonov, atlasi razširjenosti vrst), v proučevanje razvoja ter obstoja različnih življenjskih prostorov (karte habitatnih tipov) ter v študij interakcij med organizmi in organizmov do okolja (seznami in opisi sintaksonov, zoocenoz; atlasi razširjenosti biocenoz). Program je sestavljen inter- in intradisciplinarno. Kompleksne raziskave na podpodročjih kot so taksonomija, biogeografija, ekologija in filogenija, njihove medsebojne povezave in upoštevanje modernejših raziskovalnih metod (matematično-statistične metode, gensko sekveniranje idr.) bodo omogočile ustrezno primerljivost in odmevnost rezultatov v širšem znanstvenem prostoru. Na osnovi tega pričakujemo rezultate, ki bodo omogočili realno ovrednotenje biotske raznolikosti raziskovanega območja ter primerjavo njegovega pomena v evropskem prostoru.
(1) Floristične in taksonomske raziskave bodo usmerjene v proučevanje endemizma in polimorfizma praprotnic in semenk, zlasti pri skupinah Caryophyllaceae, Polygonaceae, Rosaceae in Asteraceae. Poudarek florističnih raziskav bo na kartiranju rastlinskih taksonov floristično slabo raziskanih območij Slovenije. Podatki bodo uporabljeni pri pripravah Atlasa flore Slovenije in Atlasa Florae Europaeae. Natančneje bomo proučevali horologijo in ekologijo naslednjih skupin: Lemnaceae, Elatinaceae, Potamogetonaceae, Cyperaceae in Juncaceae. Opravili bomo revizijo registra flore Slovenije (praprotnice in semenke).
(2) Zoološke raziskave bodo usmerjene v proučevanje taksonomije, zoogeografije in ekologije nekaterih kopenskih in sladkovodnih živalskih skupin (mehkužci, hrošči, metulji) ter ugotavljanju filogenetskih povezav in sorodniških odnosov. Poudarek favnističnih raziskav bo na ugotavljanju razširjenosti endemnih vrst (mehkužci, hrošči), na inventarizaciji favne slabo raziskanih območij ter redkih in ogroženih biotopov, na proučevanju ekoloških potreb ogroženih vrst, njihove mobilnosti, strukture in dinamike njihovih populacij ter ekoloških značilnosti njihovih habitatov. Proučevali bomo vpliv današnje strukturiranosti krajine in njenega spreminjanja v preteklosti na sedanjo razširjenost populacij nekaterih vrst metuljev in hroščev. Raziskovali bomo pedofavno hroščev in podzemeljsko favno mehkužcev, ki sta taksonomsko slabo proučeni.
(3) V okviru paleobotaničnih raziskav bomo nadaljevali z raziskavami vegetacije v času zadnjih poledenitev in v holocenu. Področje raziskav bo osredotočeno predvsem na alpski svet in na Kras. S sodelovanjem pri arheoloških izkopavanjih bomo s palinološkimi, antrakotomskimi in karpološkimi analizami ugotavljali v kolikšni meri je človek z intenzivnejšo živinorejsko in poljedelsko dejavnostjo vplival na naravni razvoj gozdne vegetacije od neolitika do danes.
(4) Proučevanje vegetacije temelji na standardni srednjeevropski Braun-Blanquejevi metodi, v katero vnašamo nekatere sodobne elemente (npr. numerične analize). V okviru vegetacije nameravamo raziskovati vse glavne tipe vegetacije Slovenije (gozdove, travišča, vodno in obvodno vegetacijo, gozdne robove, ruderalno in alpinsko vegetacijo). V naše raziskave bomo vključevali tudi merjenje okoljskih parametrov, ki so pomembni za objektivnejše vrednotenje rastišč posameznih fitocenoz.
Pomen za razvoj znanosti
Dobro poznavanje teorije in obvladovanje metodologij taksonomskih, morfoloških, ekoloških, vedenjskih in filogenetskih raziskav rastlin, pajkov, mehkužcev, hroščev in metuljev kot glavnih objektov znanstvenih proučevanj članov programske skupine, se kaže v številnih znanstvenih objavah in njihovi odmevnosti, kot tudi v znanstvenem uveljavljanju pri odpiranju novih teoretičnih in metodoloških pristopov v biologiji (predvsem v sistematiki in ekologiji) ter v gozdarstvu in varstvu narave. Raziskovalci programske skupine v svoje objave koristno vključujejo obsežne baze podatkov. Pri svojem delu uporabljajo sodobne numerične metode, ki omogočajo raziskave diverzitete ter vzorcev razširjenosti rastlin in rastlinskih združb (predvsem v južni in jugovzhodni Evropi). Svoje raziskave dopolnjujejo z ekološkimi meritvami in ugotavljanjem lastnosti rastlin (plant trait). Z njimi lahko bolje razložimo strukturo združb in ekološke razmere v njih. S pomočjo kronosekvenc določajo starost različnih stadijev vegetacije na določenem rastišču ter sinhrono raziskujejo časovne procese in mehanizme, ki te procese vodijo. V okviru mednarodnih raziskovalnih aktivnosti sodelujejo pri razvoju metod monitoringa biodiverzitete in pri testiranju in razvijanju metod za določitev nacionalnih obveznosti za preživetje vrst in habitatov.
Pomen za razvoj Slovenije
S svojim delom in rezultati dela je bila programska skupina vpeta v slovensko družbo, saj so njeni raziskovalci pridobivali in posredovali informacije o živem svetu Slovenije. S svojimi raziskavami so prispevali nova temeljna znanja v botaniki, zoologiji in ekologiji ter aplikacije na področju ohranjanja naravne dediščine, predvsem s stališča ustreznega gospodarjenja s prostorom. Z ekspertnimi mnenji in razvojem metod so člani programske skupine vplivali na procese usklajevanja zakonodaje zlasti na področju varstva narave. Sodelovali so tudi pri testiranju in razvijanju metod za določitev nacionalnih obveznosti za preživetje vrst in habitatov. Pomen raziskovalne skupine za razvoj Slovenije lahko strnemo v naslednjih točkah: 1. Strategija upravljanja s prostorom. Spoznanja pridobljena z izvajanjem programa so pomembna za zagotavljanje primernega življenjskega okolja, trajnostnega razvoja in sonaravnega gospodarjenja z okoljem in naravnimi viri. Rezultati raziskav biodiverzitete so strokovna podlaga za načrtovanje pri posegih v prostor in ohranjanju narave. 2. Predpisi. Rezultati so podlaga za uveljavljanje in spoštovanje mednarodnih konvencij in direktiv, ki se nanašajo na ohranjanje biodiverzitete: ogroženih vrst in ekosistemov (npr. Bernska konvencija, Habitatna direktiva), kakor tudi nacionalnih predpisov in programov s tega področja (Uredba o zavarovanih prostoživečih rastlinskih/živalskih vrstah, Slovenski kmetijski okoljski program). 3. Naravna dediščina. Flora, favna in vegetacija so osnovni elementi naravne dediščine in obvezen del nacionalne znanosti. Njihovo poznavanje je nujno za razvijanje lastnega znanja in idej ter s tem za enakopravno vključevanje Slovenije v Evropo. Tako je Slovenija bolj prepoznavna, poznavanje živega sveta v Sloveniji pa je temelj našega zavedanja Slovenije kot samostojne enote v združeni Evropi. Tako lahko del predlaganih raziskav uvrstimo med t.i. nacionalne znanosti, ki so temelj nacionalne identitete, državnosti in promocije vsake države. 4. Pedagoško delo. Rezultati dela programske skupine so se vključevali v študije na biotehniških in naravoslovnih fakultetah pri predmetih, ki se ukvarjajo s floro, favno in vegetacijo. Poleg tega se sodelavci programske skupine tudi aktivno vključujejo v pedagoški proces kot mentorji na različnih stopnjah študija in predavatelji nekaterih predmetov. To bo omogočalo programski skupini prenos znanj in rezultatov neposredno v pedagoški proces in posredno tudi v prakso. 5. Druge uporabne vede. Rezultati so pomembni tudi za gozdarstvo in sorodne discipline, saj je objektivno ugotavljanje večplastnega pomena gozda, tako iz gospodarskega, kot naravovarstvenega vidika, najlažje na podlagi gozdnih združb oz. vegetacijskih kart. Rezultati so uporabni tudi za postopke inženirske biologije, za agronomijo (borba proti plevelom), itd.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
