Projekti / Programi
Biodiverziteta: vzorci, procesi, predikcije in ohranjanje
01. januar 2018
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.03.00 |
Naravoslovje |
Biologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B003 |
Biomedicinske vede |
Ekologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.06 |
Naravoslovne vede |
Biologija |
biodiverziteta, integrativna taksonomija, filogenetika, (makro)ekologija, evolucija, biogeografija, fitocenologija, vegetacija, podnebne spremembe, naravovarstvo, izguba habitatov, izumiranje
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
24. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
351 |
9.227 |
7.834 |
22,32 |
| Scopus |
402 |
10.736 |
9.146 |
22,75 |
Raziskovalci (21)
Organizacije (1)
Povzetek
V okviru temeljnega raziskovalnega programa Biološkega Inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU – »Biodiverziteta: vzorci, procesi, predikcije in ohranjanje« – bomo nadaljevali z raziskavami biotske pestrosti na lokalni, regionalni in globalni ravni. Z modernimi pristopi, ki povezujejo metode in znanja genetike/genomike, ekologije in evolucije, bomo še naprej raziskovali i) vzorce raznolikosti živalstva in rastlinstva na nivoju genske, genomske, individualne, taksonomske in ekosistemske pestrosti. Vzorce biotske pestrosti bomo primerjali vzdolž prostorskih in časovnih (kratkoročnih in evolucijskih) gradientov. Raziskovali bomo (ii) procese, ki pomagajo ustvarjati in vzdrževati biotsko pestrost, ter identificirali dejavnike, ki pestrost zmanjšujejo in vodijo v izumiranje vrst in višjih taksonov. Na izbranih modelnih vrstah pajkov, metuljev in rastlin bomo raziskovali evolucijske, ekološke in biogeografske procese, ki generirajo genetsko, genomsko, fenotipsko in ekološko pestrost. Za razumevanje evolucijskih procesov bomo uporabili kombinacijo filogenetskega/filogenomskega in eksperimentalnega pristopa. S pomočjo filogenetskih in ekoloških modelov bomo (iii) postavljali predikcije o tem, kako se bodo vzorci biodiverzitete spreminjali v času pospešenih antropogenih okoljskih sprememb. Preučevali bomo vpliv tujerodnih vrst na taksonomsko, filogenetsko in funkcionalno biotsko pestrost ter vpliv rabe tal na vegetacijo. Naše raziskave bodo prispevale (iv) k ohranjanju biotske pestrosti, tako na nivoju genoma z uporabo kriobank, preko evalvacije ogroženosti vrst, identifikacije filogenetsko definiranih varstvenih enot, pa do kvalifikacije in ohranjanja habitatnih tipov in ekosistemov. Rezultate naših raziskav, ki so vedno bolj usmerjene v mednarodna sodelovanja, bomo še naprej objavljali v vrhunskih znanstvenih revijah in monografijah ter jih predstavljali javnosti doma in v tujini. V raziskave bomo še naprej vključevali naslednje generacije študentov ter jih tako pripravljali na znanstvene in pedagoške karierne izzive. Naš program ima velik potencial tako za odlično temeljno in aplikativno znanost kot tudi za družbeno-ekonomski in kulturni razvoj Slovenije in bo prispeval k poznavanju in ohranjanju biotske pestrosti na lokalni, regionalni in globalni ravni.
Pomen za razvoj znanosti
Naše raziskave biodiverzitete bodo integrativne in bodo zajemale taksonomsko, filogenetsko, genetsko, funkcionalno, interakcijsko, prostorsko in časovno dimenzijo. Raziskave bomo usmerili predvsem na slabše raziskana območja, od zapostavljenih delov Sredozemlja in Alp, do izoliranih otočij in do tropskega gozda. Tako bomo pridobili osnovne informacije o vzorcih biodiverzitete raziskovanih območij, kjer pričakujemo nadaljnja odkritja in formalne opise tako novih vrst kot višjih taksonov. Hkrati bodo rezultati teh raziskav prispevali k lažji karakterizaciji naravovarstvenega pomena raziskovanih območij; raziskave na malo poznanih organizmih pa včasih privedejo tudi do odkritij bioloških procesov z uporabno vrednostjo za človeka.
Naše dosedanje raziskave evolucijskih in ekoloških procesov na izbranih modelnih taksonih pajkov mrežarjev so pomembno osvetlile razumevanje pojavov povezanih s spolno selekcijo, kot so evolucija telesne velikosti in (velikostnega) spolnega dimorfizma (SSD), evolucija genitalnih struktur, spolno vedenje in strategije ter spolni konflikt. Kljub temu, da je to področje raziskav živahno in intenzivno, veliko vprašanj ostaja odprtih. Predlagane študije evolucije SSD in adaptivnosti nenavadnih spolnih pojavov izbranih taksonov bodo pomembno prispevale k razumevanju nekaterih ključnih evolucijskih mehanizmov spolne selekcije. Nadalje bomo raziskovali fenomen osebnosti pri živalih; raziskave teh so v zadnjem desetletju v močnem razmahu. Medtem, ko so v večini študij testirali obstoj individualnih razlik v vedenju osebkov iste vrste, smo mi raziskovali premalo poznan pomen osebnostnih razlik za spolno vedenje in biološki fitnes osebka. Nadaljnje raziskave na tem področju bodo pomembno prispevale k razumevanju evolucije individualnih razlik v vedenju.
Naše preteklo in predlagano delo vključuje raziskave evolucije mrež in prediva. Pri delu uporabljamo kombinacijo modernih eksperimentalnih in primerjalnih metod, zato so naši rezultati relevantni za širok spekter temeljnih (evolucijska ekologija, vedenjska plastičnost, monitoring biotske pestrosti) in uporabnih področij znanosti (novi biomateriali, izboljšave sintetičnih materialov).
Predlagane raziskave na izbranih modelnih vrstah dnevnih metuljev bodo prispevale nova znanja, metodologije ter koncepte na področju varstvene biologije in pomenijo nov pristop k ohranjanju biodiverzitete upoštevaje genetske, morfološke, ekološke in vedenjske značilnosti osebkov/populacij. Prispevale bodo nova znanja na področju molekularne in populacijske ekologije ter k razumevanju plastičnih in adaptivnih odzivov organizmov na spremembe v okolju. Rezultati teh študij bodo tudi neposredno uporabni za ohranjanje ogroženih taksonov v Evropi oz. v drugih območjih z zmernim podnebjem.
Rezultati raziskav bodo prispevali h globalnemu poznavanju svetovne/evropske/slovenske biodiverzitete rastlin tako v časovnem kot prostorskem smislu. Prikazali bodo nova spoznanja ekologije, biologije in horologije evropsko/slovensko naravovarstveno pomembnih vrst, stanja njihove ogroženosti ter možnosti, strategije in napovedi njihovega dolgoročnega ohranjanja.
Travišča so razmeroma hitro spreminjajoče in ogrožene rastlinske skupnosti. V slovenskih in srednjeevropskih razmerah izginjajo in če jih želimo ohraniti, moramo poznati njihovo vrstno sestavo in medvrstne odnose. Veliko število popisov in različen čas njihovega zajemanja omogoča številne analize, prav tako, preko analize grmišč, povezavo s končno razvojno stopnjo, gozdom. Trije različni tipi zgornje gozdne meje v Jugovzhodnih Alpah do zdaj še niso bili deležni temeljite medsebojne primerjave, čeprav je to življenjski prostor, ki je rastišče redkih rastlin, habitat ogroženih živali in varovalna cona pred snežnimi in kamnitimi plazovi in je na udaru človekovih posegov (smučišča, prometnice).
Raziskave bodo prinesle nova znanja na področju poznavanja vegetacije in flore Evrope. Količina vegetacijskih podatkov in nove tehnologije so omogočile, da se po
Pomen za razvoj Slovenije
Naše raziskave bodo doprinesle k odličnosti slovenske temeljne znanosti kot tudi njene aplikacije na pereče probleme človeške družbe, kot so podnebne spremembe, širjenje urbanega okolja in invazivnost tujerodnih vrst, kar skupno vodi v homogenizacijo biote. Programska skupina bo še naprej objavljala v najkvalitetnejših bioloških ter multidisciplinarnih revijah. Nadaljevali bomo z uredniškimi zadolžitvami pri revijah PloS ONE, Frontiers in Ecology and Evolution, ZooKeys Hacquetia, Hladnikia, Biologia (Bratislava), Biologia Macedonica, Fitosociologia, Vegetation of Russia, Prilozi MANU, Acta Botanica Croatica, Tuexenia, Wulfenia, Scopolia, Acta biologica Slovenica, Folia biologica et geologica ter Phyton.
Na podlagi monitoringa vzorcev biodiverzitete in razumevanja procesov, ki jo vzdržujejo oziroma zmanjšujejo, bomo izdelali biotske modele, ki bodo omogočali konkretne predikcije sprememb habitatov vrst, višjih taksonov in celotnih ekosistemov v prihodnjih desetletjih. Naše napovedi sprememb biotske pestrosti bodo neposredno uporabne za družbo v smislu trajnostnega in kakovostnega družbeno-ekonomskega razvoja.
Izboljšana integracija med rezultati znanstvenih raziskav različnih področij, spremljanje stanja ekosistemov in izvajanje konkretnih posegov v prostor upoštevaje nacionalno in mednarodno zakonodajo bo omogočila boljše razumevanje spreminjanja in potencialnega ohranjanja biodiverzitete. Na ta način bomo prispevali k reševanju družbeno-ekonomskih in socioloških konfliktov ter omogočili kvalitetnejše ukrepe za ohranjanje naravne dediščine. Študije spremljanja stanja ogroženih (sin)taksonov in habitatnih tipov bodo temelj za obvezno poročanje Republike Slovenije v EU v skladu z evropskim pravnim redom (Council Directive 92/43/EEC). Hkrati bodo prispevale nova znanja in poglede za učinkovitejše upravljanje z naravnimi populacijami gospodarsko pomembnih vrst. Rezultati predlaganih raziskav bodo tako pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti na regionalni ravni in za prostorsko načrtovanje.
Naše raziskovalno delo ne bo vodilo samo k razvoju novih pristopov pri naslavljanju okoljskih problemov, temveč je tudi potencialno ekonomsko uporabno. Rezultati naših raziskav evolucije mrež in prediva pajkov bodo morda neposredno ekonomsko uporabni z vzpostavitvijo osnove za razvoj biomimetičnih vlaken ali sintetičnih materialov. Naše študije tudi vzpostavljajo podlago za učinkovito izrabljanje ekosistemskih storitev, npr. klimatska stabilnost, oskrba s čisto pitno vodo, vzpostavitev in ohranjanje prsti, razpad in absorpcija polutantov, obnova po naravnih nesrečah itd. Pri tem so pomembna predvsem visokogorska travišča in peščene sipine (nekatera so območja Natura 2000), kjer obstajajo nasprotja med težnjo po čim večjih donosih in potrebo po ohranjanju vrstne pestrosti. Naše raziskave bodo izpostavile izgube in pridobitve različnih rab tal v gorskih območjih in posegov v prostor ob zgornji gozdni meji.
S sodelovanjem v državnih komisijah bomo pripomogli k izboljšanju trajnostnega načina gospodarjenja v kmetijski in urbani krajini. Tako bomo tudi posredno izboljšali zdravje in kvaliteto življenja ljudi. Sodelovali bomo v univerzitetnih programih in tako svoja spoznanja posredovali širšemu krogu študentov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
