Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Biodiverziteta: vzorci, procesi, predikcije in ohranjanje

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.03.00  Naravoslovje  Biologija   

Koda Veda Področje
B003  Biomedicinske vede  Ekologija 

Koda Veda Področje
1.06  Naravoslovne vede  Biologija 
Ključne besede
biodiverziteta, integrativna taksonomija, filogenetika, (makro)ekologija, evolucija, biogeografija, fitocenologija, vegetacija, podnebne spremembe, naravovarstvo, izguba habitatov, izumiranje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
7.726,7
A''
630,59
A'
2.305,22
A1/2
3.223,99
CI10
7.131
CImax
713
h10
40
A1
24,59
A3
2,37
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 04. december 2022; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  322  7.782  6.510  20,22 
Scopus  368  8.934  7.498  20,38 
Raziskovalci (17)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  36398  dr. Klemen Čandek  Biologija  Mladi raziskovalec  2018  43 
2.  10194  dr. Andraž Čarni  Biologija  Raziskovalec  2018 - 2022  551 
3.  15157  dr. Tatjana Čelik  Biologija  Raziskovalec  2018 - 2022  226 
4.  08376  dr. Igor Dakskobler  Biologija  Raziskovalec  2018 - 2022  662 
5.  32208  dr. Matjaž Gregorič  Biologija  Raziskovalec  2018 - 2022  325 
6.  55879  Aljaž Jakob  Biologija  Mladi raziskovalec  2021 - 2022 
7.  17554  Olga Kardoš    Tehnični sodelavec  2018 - 2022 
8.  28436  dr. Simona Kralj Fišer  Biologija  Vodja projekta/programa  2018 - 2022  170 
9.  19326  dr. Matjaž Kuntner  Biologija  Raziskovalec  2018 - 2019  479 
10.  38268  dr. Filip Küzmič  Biologija  Raziskovalec  2018 - 2022  71 
11.  32700  Tjaša Lokovšek    Tehnični sodelavec  2018 - 2022  25 
12.  37556  dr. Shakira Guani Quinones Lebron  Biologija  Mladi raziskovalec  2018 - 2020  15 
13.  17345  Iztok Sajko    Tehnični sodelavec  2018  74 
14.  53571  Janko Šet  Biologija  Mladi raziskovalec  2019 - 2022  12 
15.  17094  dr. Urban Šilc  Biologija  Raziskovalec  2018 - 2022  393 
16.  50578  dr. Eva Turk  Biologija  Mladi raziskovalec  2018 - 2022  17 
17.  08056  dr. Branko Vreš  Biologija  Raziskovalec  2018 - 2022  379 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.577 
Povzetek
V okviru temeljnega raziskovalnega programa Biološkega Inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU – »Biodiverziteta: vzorci, procesi, predikcije in ohranjanje« – bomo nadaljevali z raziskavami biotske pestrosti na lokalni, regionalni in globalni ravni. Z modernimi pristopi, ki povezujejo metode in znanja genetike/genomike, ekologije in evolucije, bomo še naprej raziskovali i) vzorce raznolikosti živalstva in rastlinstva na nivoju genske, genomske, individualne, taksonomske in ekosistemske pestrosti. Vzorce biotske pestrosti bomo primerjali vzdolž prostorskih in časovnih (kratkoročnih in evolucijskih) gradientov. Raziskovali bomo (ii) procese, ki pomagajo ustvarjati in vzdrževati biotsko pestrost, ter identificirali dejavnike, ki pestrost zmanjšujejo in vodijo v izumiranje vrst in višjih taksonov. Na izbranih modelnih vrstah pajkov, metuljev in rastlin bomo raziskovali evolucijske, ekološke in biogeografske procese, ki generirajo genetsko, genomsko, fenotipsko in ekološko pestrost. Za razumevanje evolucijskih procesov bomo uporabili kombinacijo filogenetskega/filogenomskega in eksperimentalnega pristopa. S pomočjo filogenetskih in ekoloških modelov bomo (iii) postavljali predikcije o tem, kako se bodo vzorci biodiverzitete spreminjali v času pospešenih antropogenih okoljskih sprememb. Preučevali bomo vpliv tujerodnih vrst na taksonomsko, filogenetsko in funkcionalno biotsko pestrost ter vpliv rabe tal na vegetacijo. Naše raziskave bodo prispevale (iv) k ohranjanju biotske pestrosti, tako na nivoju genoma z uporabo kriobank, preko evalvacije ogroženosti vrst, identifikacije filogenetsko definiranih varstvenih enot, pa do kvalifikacije in ohranjanja habitatnih tipov in ekosistemov. Rezultate naših raziskav, ki so vedno bolj usmerjene v mednarodna sodelovanja, bomo še naprej objavljali v vrhunskih znanstvenih revijah in monografijah ter jih predstavljali javnosti doma in v tujini. V raziskave bomo še naprej vključevali naslednje generacije študentov ter jih tako pripravljali na znanstvene in pedagoške karierne izzive. Naš program ima velik potencial tako za odlično temeljno in aplikativno znanost kot tudi za družbeno-ekonomski in kulturni razvoj Slovenije in bo prispeval k poznavanju in ohranjanju biotske pestrosti na lokalni, regionalni in globalni ravni.
Pomen za razvoj znanosti
Naše raziskave biodiverzitete bodo integrativne in bodo zajemale taksonomsko, filogenetsko, genetsko, funkcionalno, interakcijsko, prostorsko in časovno dimenzijo. Raziskave bomo usmerili predvsem na slabše raziskana območja, od zapostavljenih delov Sredozemlja in Alp, do izoliranih otočij in do tropskega gozda. Tako bomo pridobili osnovne informacije o vzorcih biodiverzitete raziskovanih območij, kjer pričakujemo nadaljnja odkritja in formalne opise tako novih vrst kot višjih taksonov. Hkrati bodo rezultati teh raziskav prispevali k lažji karakterizaciji naravovarstvenega pomena raziskovanih območij; raziskave na malo poznanih organizmih pa včasih privedejo tudi do odkritij bioloških procesov z uporabno vrednostjo za človeka. Naše dosedanje raziskave evolucijskih in ekoloških procesov na izbranih modelnih taksonih pajkov mrežarjev so pomembno osvetlile razumevanje pojavov povezanih s spolno selekcijo, kot so evolucija telesne velikosti in (velikostnega) spolnega dimorfizma (SSD), evolucija genitalnih struktur, spolno vedenje in strategije ter spolni konflikt. Kljub temu, da je to področje raziskav živahno in intenzivno, veliko vprašanj ostaja odprtih. Predlagane študije evolucije SSD in adaptivnosti nenavadnih spolnih pojavov izbranih taksonov bodo pomembno prispevale k razumevanju nekaterih ključnih evolucijskih mehanizmov spolne selekcije. Nadalje bomo raziskovali fenomen osebnosti pri živalih; raziskave teh so v zadnjem desetletju v močnem razmahu. Medtem, ko so v večini študij testirali obstoj individualnih razlik v vedenju osebkov iste vrste, smo mi raziskovali premalo poznan pomen osebnostnih razlik za spolno vedenje in biološki fitnes osebka. Nadaljnje raziskave na tem področju bodo pomembno prispevale k razumevanju evolucije individualnih razlik v vedenju. Naše preteklo in predlagano delo vključuje raziskave evolucije mrež in prediva. Pri delu uporabljamo kombinacijo modernih eksperimentalnih in primerjalnih metod, zato so naši rezultati relevantni za širok spekter temeljnih (evolucijska ekologija, vedenjska plastičnost, monitoring biotske pestrosti) in uporabnih področij znanosti (novi biomateriali, izboljšave sintetičnih materialov). Predlagane raziskave na izbranih modelnih vrstah dnevnih metuljev bodo prispevale nova znanja, metodologije ter koncepte na področju varstvene biologije in pomenijo nov pristop k ohranjanju biodiverzitete upoštevaje genetske, morfološke, ekološke in vedenjske značilnosti osebkov/populacij. Prispevale bodo nova znanja na področju molekularne in populacijske ekologije ter k razumevanju plastičnih in adaptivnih odzivov organizmov na spremembe v okolju. Rezultati teh študij bodo tudi neposredno uporabni za ohranjanje ogroženih taksonov v Evropi oz. v drugih območjih z zmernim podnebjem. Rezultati raziskav bodo prispevali h globalnemu poznavanju svetovne/evropske/slovenske biodiverzitete rastlin tako v časovnem kot prostorskem smislu. Prikazali bodo nova spoznanja ekologije, biologije in horologije evropsko/slovensko naravovarstveno pomembnih vrst, stanja njihove ogroženosti ter možnosti, strategije in napovedi njihovega dolgoročnega ohranjanja. Travišča so razmeroma hitro spreminjajoče in ogrožene rastlinske skupnosti. V slovenskih in srednjeevropskih razmerah izginjajo in če jih želimo ohraniti, moramo poznati njihovo vrstno sestavo in medvrstne odnose. Veliko število popisov in različen čas njihovega zajemanja omogoča številne analize, prav tako, preko analize grmišč, povezavo s končno razvojno stopnjo, gozdom. Trije različni tipi zgornje gozdne meje v Jugovzhodnih Alpah do zdaj še niso bili deležni temeljite medsebojne primerjave, čeprav je to življenjski prostor, ki je rastišče redkih rastlin, habitat ogroženih živali in varovalna cona pred snežnimi in kamnitimi plazovi in je na udaru človekovih posegov (smučišča, prometnice). Raziskave bodo prinesle nova znanja na področju poznavanja vegetacije in flore Evrope. Količina vegetacijskih podatkov in nove tehnologije so omogočile, da se po
Pomen za razvoj Slovenije
Naše raziskave bodo doprinesle k odličnosti slovenske temeljne znanosti kot tudi njene aplikacije na pereče probleme človeške družbe, kot so podnebne spremembe, širjenje urbanega okolja in invazivnost tujerodnih vrst, kar skupno vodi v homogenizacijo biote. Programska skupina bo še naprej objavljala v najkvalitetnejših bioloških ter multidisciplinarnih revijah. Nadaljevali bomo z uredniškimi zadolžitvami pri revijah PloS ONE, Frontiers in Ecology and Evolution, ZooKeys Hacquetia, Hladnikia, Biologia (Bratislava), Biologia Macedonica, Fitosociologia, Vegetation of Russia, Prilozi MANU, Acta Botanica Croatica, Tuexenia, Wulfenia, Scopolia, Acta biologica Slovenica, Folia biologica et geologica ter Phyton. Na podlagi monitoringa vzorcev biodiverzitete in razumevanja procesov, ki jo vzdržujejo oziroma zmanjšujejo, bomo izdelali biotske modele, ki bodo omogočali konkretne predikcije sprememb habitatov vrst, višjih taksonov in celotnih ekosistemov v prihodnjih desetletjih. Naše napovedi sprememb biotske pestrosti bodo neposredno uporabne za družbo v smislu trajnostnega in kakovostnega družbeno-ekonomskega razvoja. Izboljšana integracija med rezultati znanstvenih raziskav različnih področij, spremljanje stanja ekosistemov in izvajanje konkretnih posegov v prostor upoštevaje nacionalno in mednarodno zakonodajo bo omogočila boljše razumevanje spreminjanja in potencialnega ohranjanja biodiverzitete. Na ta način bomo prispevali k reševanju družbeno-ekonomskih in socioloških konfliktov ter omogočili kvalitetnejše ukrepe za ohranjanje naravne dediščine. Študije spremljanja stanja ogroženih (sin)taksonov in habitatnih tipov bodo temelj za obvezno poročanje Republike Slovenije v EU v skladu z evropskim pravnim redom (Council Directive 92/43/EEC). Hkrati bodo prispevale nova znanja in poglede za učinkovitejše upravljanje z naravnimi populacijami gospodarsko pomembnih vrst. Rezultati predlaganih raziskav bodo tako pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti na regionalni ravni in za prostorsko načrtovanje. Naše raziskovalno delo ne bo vodilo samo k razvoju novih pristopov pri naslavljanju okoljskih problemov, temveč je tudi potencialno ekonomsko uporabno. Rezultati naših raziskav evolucije mrež in prediva pajkov bodo morda neposredno ekonomsko uporabni z vzpostavitvijo osnove za razvoj biomimetičnih vlaken ali sintetičnih materialov. Naše študije tudi vzpostavljajo podlago za učinkovito izrabljanje ekosistemskih storitev, npr. klimatska stabilnost, oskrba s čisto pitno vodo, vzpostavitev in ohranjanje prsti, razpad in absorpcija polutantov, obnova po naravnih nesrečah itd. Pri tem so pomembna predvsem visokogorska travišča in peščene sipine (nekatera so območja Natura 2000), kjer obstajajo nasprotja med težnjo po čim večjih donosih in potrebo po ohranjanju vrstne pestrosti. Naše raziskave bodo izpostavile izgube in pridobitve različnih rab tal v gorskih območjih in posegov v prostor ob zgornji gozdni meji. S sodelovanjem v državnih komisijah bomo pripomogli k izboljšanju trajnostnega načina gospodarjenja v kmetijski in urbani krajini. Tako bomo tudi posredno izboljšali zdravje in kvaliteto življenja ljudi. Sodelovali bomo v univerzitetnih programih in tako svoja spoznanja posredovali širšemu krogu študentov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno