Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Računalniška avtomatizacija in regulacije

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.06.00  Tehnika  Sistemi in kibernetika   

Koda Veda Področje
T125  Tehnološke vede  Avtomatizacija, robotika, nadzorno inženirstvo 
P175  Naravoslovno-matematične vede  Informatika, teorija sistemov 
T120  Tehnološke vede  Sistemsko inženirstvo, računalniška tehnologija 
T170  Tehnološke vede  Elektronika 
Ključne besede
tehnologija vodenja, avtomatika, kibernetika, regulacije, matematično modeliranje, identifikacija, sistemsko inženirstvo, programsko inženirstvo, domensko inženirstvo, odkrivanje napak, informatizacija, elektronika
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (28)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  23578  dr. Uroš Benko  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2003  27 
2.  03241  dr. Janko Černetič  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  215 
3.  15735  dr. Gregor Dolanc  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  221 
4.  14655  dr. Dejan Dragan  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2001 - 2002  210 
5.  16161  dr. Samo Gerkšič  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  136 
6.  04944  dr. Giovanni Godena  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  234 
7.  15582  Janez Grom    Raziskovalec  2001 - 2003  14 
8.  21542  dr. Boštjan Hauptman  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2001 - 2003  29 
9.  05807  dr. Nadja Hvala  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  208 
10.  08351  dr. Vladimir Jovan  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  381 
11.  02561  dr. Đani Juričić  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  414 
12.  20241  dr. Gregor Kandare  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  43 
13.  01952  dr. Rihard Karba  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  622 
14.  10598  dr. Juš Kocijan  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  451 
15.  01054  dr. Zoran Marinšek  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  99 
16.  01951  dr. Drago Matko  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  582 
17.  04543  dr. Janko Petrovčič  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  326 
18.  16190  dr. Andrej Rakar  Meroslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  67 
19.  23579  dr. Aljaž Stare  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2003  22 
20.  02830  dr. Stanislav Strmčnik  Sistemi in kibernetika  Vodja  2001 - 2003  488 
21.  15583  Miroslav Štrubelj    Raziskovalec  2001 - 2003  30 
22.  22327  dr. Dejan Tinta  Meroslovje  Raziskovalec  2002 - 2003  33 
23.  12342  dr. Damir Vrančić  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  340 
24.  19031  dr. Darko Vrečko  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  158 
25.  22329  dr. Sebastjan Zorzut  Meroslovje  Raziskovalec  2002 - 2003  41 
26.  00172  dr. Borut Zupančič  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  418 
27.  14018  dr. Mina Žele  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  56 
28.  12343  dr. Alenka Žnidaršič  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  80 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  91.408 
Povzetek
Cilj raziskovalnega programa je osvajanje novih znanj, ki bodo osnova za koncipiranje kvalitetnejših in zmogljivejših sistemov za vodenje ter bodo bistveno prispevala k povečanju učinkovitosti procesa njihovega načrtovanja, izgradnje in uporabe. Ta cilj zahteva celovit pristop na precej širokem področju raziskav ter zato dovolj veliko kritično maso sodelavcev, hkrati pa uravnoteženo prepletanje temeljnih raziskav, uporabnih raziskav, razvojnih projektov, izobraževalnih aktivnosti, aplikativnih projektov, itd. Realizirati ga nameravamo v okviru raziskovalno-razvojnega konzorcija imenovanega "Tehnološka vertikala", ki je v preteklih desetih letih delovanja dokazal uspešnost pri izmenjavi znanj in ustvarjanju sinergetskih učinkov na različnih segmentih dejavnosti.Jedro tako povezanih raziskav bosta tvorila dva komplementarna programa, eden na Fakulteti za elektrotehniko (z naslovom "Modeliranje, simulacija in vodenje procesov"), drugi pa na Institutu "Jožef Stefan".Težišče programa na Institutu "Jožef Stefan" bomo usmerili na štiri med seboj zelo prepletena področja.VODENJE IN OPTIMIRANJE PROCESOV Z UPORABO (VGRAJENIH) MODELOV: Moderni algoritmi vodenja praktično vsi temeljijo na matematičnih modelih, problem pa je kakšno obliko modela uporabiti v določenem algoritmu. Raziskovali bomo problematiko uporabe nevro, fuzzy in klasičnih oblik modelov v algoritmih adaptivnega vodenja, prediktivnega vodenja in optimiranja procesov.ODKRIVANJE IN DIAGNOSTICIRANJE NAPAK V TEHNIČNIH PROCESIH: Sprotno odkrivanje in diagnosticiranje napak v tehnoloških procesih postaja vse bolj zaželena funkcija v sistemih za vodenje. Žal pa so rešitve zelo procesno specifične in drage. Raziskave bomo usmerili v iskanje dovolj univerzalnih pristopov, ki bi jih bilo mogoče vključiti v standardne programske pakete za nadzor. Poudarek bomo dali raziskavam metod, ki omogočajo kombiniranje hevrističnih in analitičnih pristopov.CELOVITO RAČUNALNIŠKO PODPRTO VODENJE PROIZVODNJE: Eden od osnovnih problemov sodobnih proizvodnih podjetij je integracija različnih nivojev vodenja. Predmet naših raziskav bo povezava med fizičnim in proizvodnim nivojem vodenja. Na tem segmentu bomo skušali uporabiti koncepte domenskega inženirstva, poudarek pa bomo dali tudi raziskavam netehniških vidikov uvajanja računalniško podprtih sistemov za vodenje.RAZVOJ, OSVAJANJE IN UPORABA MODERNE IMPLEMENTACIJSKE TEHNOLOGIJE: Konkretna uporaba sodobnih konceptov in algoritmov vodenja zahteva obvladovanje ustrezne tehnologije (HW in SW). Ta znanja je mogoče pridobiti samo z delom na konkretnih razvojnih projektih za industrijo. Poudarek dela bo na prilagajanju sodobnih konceptov obstoječim tehnologijam in obratno.Problemsko področje dela bodo predvsem zvezni in šaržni procesi v kemijski, farmacevtski, živilski in drugih industrijah ter na področju bioloških čistilnih naprav.
Pomen za razvoj znanosti
Razvoj znanosti na področju vodenja sistemov v zadnjih dveh desetletjih karakterizira veliko razhajanje med teoretičnimi dosežki in njihovo uveljavitvijo v inženirski praksi. Zaradi načina našega raziskovalnega dela, ki povezuje različne vrste raziskav in tudi aplikacije ter izbora področij raziskav, bodo naši rezultati prispevali predvsem nova spoznanja o praktični uporabnosti poznanih teoretičnih principov in metod. To bo po eni strani prispevalo h generiranju novih idej in novih rešitev, po drugi strani pa bo opredeljevalo domet obstoječih pristopov. Dosedanje sodelovanje z drugimi skupinami po svetu je pokazalo, da sta naši komparativni prednosti prav poznavanje realnih praktičnih problemov in pa celovitost pristopa k njihovemu reševanju. Prav to pa je ob vse večjem pritisku uporabnikov po konkretnih rezultatih garancija za aktualnost in konkurenčnost naših raziskav tudi v širšem svetovnem prostoru.Pravilnost naše usmeritve, ki temelji na stalnem soočanju teoretičnih dognanj s prakso, potrjuje precej podobna usmerjenost primerljivih skupin v različnih drugih državah kot npr. Nemčiji, Nizozemski, Belgiji, Avstraliji, itd. Da je naše celovitejše gledanje na problematiko vodenja smiselno pa potrjuje tudi dejstvo, da bomo z letom 1999 prevzeli predsedništvo tehničnega komiteja "Social Impacts of Automation" v okviru "Int. Federation of Automatic Control".
Pomen za razvoj Slovenije
Tehnologija vodenja sistemov predstavlja enega od pomembnih segmentov informacijskih tehnologij, ki ima zaradi razširjenosti svoje uporabe infrastrukturni značaj in bistveno vpliva na povečanje kvalitete izdelkov, boljšo izkoriščenost proizvodnih kapacitet, zmanjšano porabo energije in surovin, zmanjšanje onesnaženosti okolja, itd. Zato predstavlja eno od bistvenih podpornih tehnologij za doseganje glavnih strateških usmeritev v svetu kot so informacijska družba, trajnostni razvoj, dematerializacija, itd. Slovenija se zaradi bodoče vključitve v Evropsko skupnost tem globalnim trendom ne bo mogla izogniti, čeprav je trenutno njen zaostanek zelo velik. Znanja iz tega področja so zato za Slovenijo ključnega pomena, kar potrjuje anketa, ki smo jo izvedli med 150 najpomembnejšimi slovenskimi podjetji. Rezultati predlaganih raziskav bodo imeli neposreden vpliv na izobraževanje dodiplomskih in podiplomskih študentov predvsem na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Zaradi svoje uporabne usmerjenosti pa bodo dobra osnova tudi za predmete iz avtomatike na visokih strokovnih šolah in za kontinuirno izobraževanje inženirjev iz industrije. Pri tem velja omeniti, da naši raziskovalni skupini, ki predstavljata povezan program raziskav, trenutno pokrivata več kot 50% "produkcije" kadrov na področju vodenja sistemov v Sloveniji. Vsaj enako pomemben pa bo tudi neposredni in posredni vpliv rezultatov raziskav na gospodarstvo. Ta se po dosedanjih izkušnjah kaže predvsem v inovativnosti razvojnih in aplikativnih projektov, ki jih člani konzorcija "Tehnološke vertikale" izvajamo za naše številne partnerje iz gospodarstva, s čimer krepimo njihovo konkurenčnost. Ta vpliv je precej pomemben, saj je bilo v zadnjih desetih letih npr. realizirano preko 200 sistemov za vodenje, ki so vsebovali večji ali manjši delež na novo pridobljenega znanja. Pri prenosu znanj bo pomembno vlogo igral tudi naš ConTech center, ki je bil prvi tehnološki center ustanovljen s strani MZT.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno