Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Odprti sistemi in omrežja

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.08.00  Tehnika  Telekomunikacije   

Koda Veda Področje
T180  Tehnološke vede  Telekomunikacijsko inženirstvo 
T120  Tehnološke vede  Sistemsko inženirstvo, računalniška tehnologija 
Ključne besede
odprti sistemi, telekomunikacije, širokopasovna omrežja, ATM, večpredstavnost, kakovost storitve, generične funkcije, varnost, varnostni mehanizmi, infrastruktura javnih ključev, nacionalni gostitelji
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (10)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  04546  dr. Janez Bešter  Telekomunikacije  Raziskovalec  2001 - 2003  752 
2.  01339  dr. Borka Džonova Jerman B.  Telekomunikacije  Vodja  2001 - 2003  707 
3.  15815  dr. Dušan Gabrijelčič  Telekomunikacije  Raziskovalec  2001 - 2002  90 
4.  18021  mag. Janja Jakončič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  27 
5.  19488  mag. Aleksej Jerman Blažič  Telekomunikacije  Raziskovalec  2001 - 2003  116 
6.  13599  dr. Tomaž Klobučar  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  241 
7.  16189  mag. Franc Močilar  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2002  36 
8.  23552  mag. Matija Pipan  Telekomunikacije  Raziskovalec  2003  87 
9.  17097  dr. Arso Savanović  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  97 
10.  18758  mag. Gorazd Vrabič  Energetika  Raziskovalec  2001 - 2003  25 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  91.005 
Povzetek
Poudarek programa je na raziskavah in študiju odprtih sistemov in širokopasovnih omrežij (na primer na osnovi tehnologije ATM - asinhroni način prenosa) ter na raziskavah in razvoju varnostnih in večpredstavnih storitev in aplikacij v omenjenih sistemih in omrežjih. Sodobne informacijske tehnologije in širokopasovne telekomunikacije so v tem trenutku eno izmed najpomembnejših področij tehnološkega razvoja. Nove tehnologije omogočajo prenos poslovanja v elektronsko okolje, delo in poučevanje na daljavo, računalniško podprto sodelovanje ipd. Žal pa različni dejavniki povzročajo, da kljub naraščanju prenosnih kapacitet upada učinkovitost prenosa informacij. Posledica tega je degradacija storitev, še zlasti pri prenosu zvoka in videa, ki zahtevata veliko pasovno širino in pravočasno dostavo podatkov. V svetu so bile doslej razvite le delne rešitve, ki izpolnjujejo časovne zahteve in zahteve po velikosti nepretrganih informacijskih tokov. Pri raziskavah odprtih sistemov in omrežij se bomo zato osredotočili na najpomembnejše probleme, ki se pojavljajo pri zagotavljanju večpredstavnih (multimedijskih) storitev: kakovost storitve, imenovanje in naslavljanje, kakovost prenosa, nadzor napak, nadzor zasičenosti, prilagodljivost in razširljivost storitev, varnost in upravljanje skupinske komunikacije. Ob tem bomo definirali generične funkcije za podporo aplikacij v širokopasovnih omrežjih. Koncept generičnih funkcij, kot osnovnih gradnikov aplikacij in širokopasovnih storitev, bo omogočil preprosto in smiselno oblikovanje ter določitev delov ali celote aplikacij in storitev. Tako določeni in izvedeni gradniki zagotavljajo hitrejši razvoj novih storitev in boljšo združljivost z že razvitimi storitvami. Ena izmed osnovnih zahtev pri uporabi storitev v odprtih sistemih in telekomunikacijskih omrežjih je zagotovljena zaupnost, neokrnjenost in avtentičnost digitalnih podatkov. Obstoječi varnostni mehanizmi, ki zagotavljajo varnost in večinoma temeljijo na sistemih javnih ključev, niso prilagojeni velikim kapacitetam prenosa, v preteklem obdobju pa so bili vključeni predvsem v najpreprostejše storitve, kot je na primer varna elektronska pošta. Program skupine na tem področju bo zato povezan z raziskovanjem problema varnosti v širokopasovnih omrežjih in novih telekomunikacijskih storitvah, sodobne varnostne mehanizme pa bomo vključevali v aplikacije, ki omogočajo te storitve, na primer porazdeljene videokonference. V naslednjih letih predvidevamo tudi nadaljevanje oblikovanja institucije nacionalnih gostiteljev in razvoja njihove infrastrukture za potrebe projektov ACTS ter razvoja slovenske infrastrukture javnih ključev, ki so ju v preteklih letih pričeli vzpostavljati člani programske skupine. Mreža nacionalnih gostiteljev po celotni Evropi bo na podlagi sodobnih tehnologij, na primer ATM, zainteresiranim subjektom nudila napredne telekomunikacijske storitve, kot so na primer porazdeljene videokonference z lastnostmi simetrične televizije, ter delovala kot pospeševalec uporabe in razumevanja novih tehnologij in storitev.
Pomen za razvoj znanosti
Za razvoj večpredstavnih storitev in komunikacijskih sistemov je ključnega pomena rešitev problemov, kot so kakovost storitve, imenovanje in naslavljanje, nadzor napak, nadzor zasičenja, prilagodljivost in razširljivost storitev, varnost in upravljanje. Predvsem kakovost storitve (QoS) je ta trenutek eno izmed osrednjih področij raziskav v komunikacijskih sistemih v svetu. Rezultati programa bodo pripomogli k lažjem razumevanju prenosnih karakteristik in parametrov, identifikaciji osnovnih zahtev kakovosti storitve, medsebojni odvisnosti parametrov QoS aplikacij in omrežja, pretvarjanju trenutnih zahtev uporabnika in aplikacije v zahteve omrežja, usklajevanju zahtev in dinamičnemu upravljanju. Specifikacija arhitekture in definicija generičnih funkcij za podporo aplikacijam in širokopasovnim storitvam bosta s preprostim in smiselnim oblikovanjem delov ali celote omogočili lažji in hitrejši razvoj širokopasovnih aplikacij in storitev. Tako določeni in izvedeni gradniki bodo zagotovili tudi boljšo združljivost z že razvitimi storitvami. Temeljna zahteva v vseh oblikah komunikacijskih sistemov je zagotovljena varnost. Rezultati na tem področju bodo prispevali k identifikaciji in odpravljanju problemov v širokopasovnih omrežjih in storitvah, vključitev sodobnih varnostnih mehanizmov pa k večji varnosti aplikacij in storitev, kot so na primer porazdeljene videokonference.
Pomen za razvoj Slovenije
Vsaka država, ki ne želi zaostati na poti v razvito informacijsko družbo in ostati informacijsko osamljena, mora vložiti velike napore in sredstva v raziskave in razvoj na področju širokopasovnih omrežij, sodobnih storitev, kot so elektronsko poslovanje, porazdeljene videokonference, računalniško podprto sodelovanje ali delo in poučevanje na daljavo, in aplikacij za ta omrežja. Pomembnost teh raziskav dokazuje tudi struktura prihajajočega 5. okvirnega programa Evropske unije, saj so ene izmed njegovih ključnih akcij prav večpredstavne tehnologije, nove metode elektronskega poslovanja in razvoj infrastrukture, ki je bistvenega pomena za informacijsko družbo. Pomemben del te infrastrukture so širokopasovna omrežja, institucija nacionalnih gostiteljev in infrastruktura javnih ključev. Program skupine je v skladu z naštetimi zahtevami, njegovi rezultati pa bodo omogočili nadaljnji razvoj slovenskega širokopasovnega omrežja, ki je dejansko nastal z vzpostavitvijo prve mednarodne ATM povezave Laboratorija za odprte sisteme in mreže in Telekoma Slovenije z vseevropskim ATM omrežjem, oziroma predvsem novih ali izboljšanih storitev in aplikacij v teh omrežjih. Te storitve bodo bistveno pripomogle k ustvarjanju človeku prijazne informacijske družbe v Sloveniji, njihovo hitrejšo uveljavitev in dostopnost uporabnikom pa bo pospešilo oblikovanje institucije nacionalnih gostiteljev. Temeljni pogoj za uporabo omenjenih storitev je zagotovljena varnost digitalnih podatkov. Za Slovenijo je strateškega pomena, da razvija svojo varnostno infrastrukturo, sisteme in storitve, pri razvoju pa sledi standardom in najnovejšim dogajanjem na znanstvenem, tehnološkem in pravnem področju. Pri tem je zelo pomembno, da je slovenska varnostna infrastruktura, na primer infrastruktura javnih ključev, katere vrh je agencija za certificiranje javnih ključev SI-CA, ki deluje v okviru Laboratorija, povezana z drugimi varnostnimi infrastrukturami v svetu. Le takšna povezava omogoča varno elektronsko poslovanje in enakovredno komuniciranje slovenskih posameznikov in organizacij s subjekti iz Evropske unije in preostalega sveta.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno