Projekti / Programi
Tehnologije, storitve in poslovanje v omrežjih naslednje generacije
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.08.00 |
Tehnika |
Telekomunikacije |
|
| 5.02.00 |
Družboslovje |
Ekonomija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T180 |
Tehnološke vede |
Telekomunikacijsko inženirstvo |
omrežja naslednje generacije, varnost, zasebnost, storitve, poslovni sistemi, e-poslovanje, e-izobraževanje
Raziskovalci (12)
Organizacije (2)
Povzetek
Cilj raziskovalnega programa "Tehnologije, storitve in poslovanje v omrežjih naslednje generacije" je zagotoviti znanstvene, raziskovalne in razvojne rezultate na področju omrežij naslednje generacije in na njih slonečih storitvah in aplikacijah. Cilj znanstvenih raziskav skupine je tudi še naprej zagotavljati pomembno mesto slovenskim raziskovalnim dosežkom v svetovnem in evropskem merilu na področju generičnih tehnologij in aplikacij, ki so jedro ekonomije znanj, in tako Slovenijo uvrstiti na zemljevid držav z razvito gospodarsko, tehnološko in raziskovalno infrastrukturo. Program raziskovalne skupine je usmerjen k raziskavam novih generacij omrežnih tehnologij, ki spreminjajo omrežja in informacijske sisteme v integrirana okolja vsakdanjega življenja in poslovanja ter hkrati gradijo inteligentna bivalna in poslovna okolja s pomočjo enostavnih in večvrstnih storitev ter aplikacij s prijaznimi uporabniškimi vmesniki. Ključne teme so:
a)Telekomunikacijske tehnologije, komponente in integrirani sistemi
-Mobilni in brezžični sistemi po 3 generaciji, poenoteni na podlagi skupnega jedra - internetnega protokola verzije 6 (IPv6);
-Varnostni algoritmi in mehanizmi, sistemi za zaščito podatkov in zagotavljanje zasebnosti na internetu, sistemi in komponente za razvoj sistemov v e-upravi, e-poslovanju in e-izobraževanju;
-Inter-operabilni, prilagodljivi in odprti uporabniški sistemi, arhitekture in protokoli inteligentnih okolij (ambient inteligence), samo-organizirajoča se omrežja.
b)Storitve in aplikacije
Modeli, tehnike in standardizacija tehnološko-podprtega izobraževanja, e-poslovanja, e-uprave in e-zdravja, ki poleg tehnoloških komponent omrežij zajema še upravljanje z znanjem za podporo poslovnim strategijam, razvoj modelov in ontologij, postopke re-inženiringa upravnih in poslovnih procesov ipd.
c) Znanstveno-raziskovalne aktivnosti za spremljanje razvoja telekomunikacij in sprejemljivosti tehnologij v družbeno infrastrukturo
Študij in razvoj metod za merjenje razvoja telekomunikacij (tehnološki indikatorji, ekonomski kazalci), študij in meritve ekonomske učinkovitosti uvajanja novih omrežnih tehnologij in aplikacij ter razvoja družbene infrastrukture. Spremljanje sistemov z vidika uporabnosti, sprejemljivosti, funkcionalnosti in koristnosti za družbo.
Pomen za razvoj znanosti
Znanstvene raziskave na področju omrežij naslednje generacije in na njih slonečih storitvah in aplikacijah so bistvenega pomena za nadaljnji razvoj ekonomije znanja in so vpete v strateške dokumente razvitih držav EU, ZDA in Japonske. Jedro teh strategij, ki so usmerjene v razvoj ekonomije znanja, je v uresničitvi znanstveno-raziskovalnih ter razvojnih programov na področju tehnologij informacijske družbe. Med temi tehnologijami imajo pomembno mesto predvsem omrežja naslednje generacije, mobilna in brezžična omrežja, porazdeljeni sistemi s skupnim jedrom protokola IPv6, uporabniški sistemi z vgrajeno inteligenco in varnostnimi mehanizmi ter napredne aplikacije in storitve na internetu, kot so inteligentni sistemi za e-poslovanje, e-izobraževanje, e-delo, e-upravo ipd. Rezultati raziskovalnega programa so prispevali k razreševanju pomembnih dilem in problemov omrežij naslednje generacije in interneta prihodnosti. Med rezultati pomembnimi za znanost lahko omenimo nove koncepte, nove tehnike in nove pristope. Razvita varnostna arhitektura aktivnih omrežij zagotavlja nujno potrebne varnostne storitve v aktivnih omrežjih, protokol za odkrivanje sosednjih vozlišč v aktivnih omrežjih pa poenostavlja upravljanje in usmerjanje prometa v omrežju. Varovanje zasebnosti je ena od temeljnih zahtev sodobnega interneta in omrežij naslednje generacije. Razvita shema uporabnikovega profila, ki podpira varovanje osebnih podatkov, arhitektura za zaščito zasebnosti v vseprisotnih sistemih, koncept navidezne identitete in mehanizmi za zaščito zasebnosti omogočajo uporabnikom naprednih omrežnih storitev, da razkrijejo samo tiste občutljive zasebne podatke, ki jih res želijo razkriti. Porazdeljeni požarni zid izboljšuje varnost v omrežjih naslednje generacije z dinamičnim in prožnim zaznavanjem, odločanjem in hitrim odgovorom na različne varnostne grožnje. Na področju storitev in aplikacije imajo velik pomen za znanost novi protokol LTAP (Long-term Archive Protocol) za komunikacijo z varnim elektronskim arhivom, ki je bil standardiziran v okviru delovne skupine IETF LTANS in izveden v sistemu za varno arhiviranje eKeeper, in razvita sistema EducaNext za izmenjavo učnega gradiva in HCD Suite za upravljanje izobraževanja v podjetju. Za nadaljnji razvoj naprednih omrežij so pomembni tudi ekonomsko tehnični modeli razvoja širokopasovnih komunikacij, strategija integracije raziskav na področju mobilnih komunikacijah in ekonomski modeli vrednotenja vlaganj v informacijsko varnost. Vsi rezultati so bili objavljeni v znanstvenih revijah s faktorjem vpliva po SCI in v znanstvenih monografijah, izdanih pri uglednih mednarodnih založbah.
Pomen za razvoj Slovenije
Indikatorji informacijske družbe kažejo zaostajanje Slovenije za vodilnimi državami EU in za povprečjem EU. Zaradi zaostajanja in neuravnotežene strukture naložb na področju razvoja informacijsko komunikacijskih tehnologij trpi razvoj informacijske družbe, ki je povezan ne le s komunikacijskimi in informacijskimi tehnologijami, ampak ima predvsem horizontalni pomen v povezavi s praktično vsemi resornimi ministrstvi vlade RS. Med prednostne razvojne naloge je vlada Slovenije postavila predvsem tiste raziskave, ki prispevajo k razvoju informacijske družbe in izobraževanja na vseh ravneh, od visokošolskega, izobraževanja odraslih do prestrukturiranj, ki oblikujejo učeča podjetja. Znanstveno-raziskovalni program P2-0037 je na tem področju prispeval k družbeno-ekonomskemu in kulturnemu razvoju Slovenije s svojimi rezultati na področju sistemov in aplikacij v e-izobraževanju in e-poslovanju. Tehnološka infrastruktura je ključni element gospodarskega razvoja in na znanju temelječe ekonomije. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura, ki jo sestavljajo omrežja in aplikacije ali z eno besedo tehnologije informacijske družbe, je ožilje na znanju temelječe ekonomije. Dobro delovanje tega ožilja je možno le ob sodobnem tehnološkem razvoju. Raziskave programska skupina so bile globoko prepletene z raziskavami najpomembnejših akterjev tehnološkega razvoja v svetu na tem področju. Programska skupina je vključila Slovenijo v številne mednarodne projekte, na primer mrežo odličnosti PROLEARN, številne rešitve, na primer protokola LTAP in SQI, pa so bile standardizirane v mednarodnih telesih za standardizacijo. Z organizacijo konference »The Future of the Internet - Perspectives Emerging from R&D in Europe«, na kateri je bila ustanovljena skupščina EU za prihodnost interneta in sprejeta Blejske deklaracija, pa je Slovenija dobila pomembno mesto pri raziskavah interneta prihodnosti. Zgodnji pristop k novi generaciji omrežij omogoča varen in zanesljiv razvoj tehnologije in pravilno oceno bodočih potencialnih investicij v ponujeno tehnologijo. Pomembno mesto v tem sklopu imajo raziskave s področja varnosti sistemov in kritičnih infrastruktur. Področje varnosti in razvoja varne internetne infrastrukture v e-poslovanju je med prioritetnimi nalogami EU, prav tako razvoj sodobnih informacijskih tehnologij za tehnološko podprto učenje. Večina razvitih aplikacij, na primer EducaNext in HCD Suite, je na voljo tudi v slovenskem jeziku. Rezultati programske skupine so prispevali k gospodarski rasti Slovenije skozi aplikacije in storitve namenjene slovenskemu trgu in prilagojene vsem značilnostim okolja, vključno s kulturnimi elementi v informacijski tehnologiji, kot so jezik, personalizacija uporabnika v e-izobraževanju in e-poslovanju ipd.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
