Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Tehnologije interneta prihodnosti: koncepti, arhitekture, storitve in družbeno-ekonomski vidiki

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.08.00  Tehnika  Telekomunikacije   
5.02.00  Družboslovje  Ekonomija   

Koda Veda Področje
T180  Tehnološke vede  Telekomunikacijsko inženirstvo 

Koda Veda Področje
2.02  Tehniške in tehnološke vede  Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring 
Ključne besede
Internetne tehnologije, omrežja, varnost, zasebnost, internetne storitve, družbeno-ekonomski vidiki
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (29)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  26051  dr. Tanja Arh  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2015 - 2017  127 
2.  32712  dr. Matej Babič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015 - 2017  321 
3.  33363  dr. Samed Bajrić  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2017 - 2018  24 
4.  36671  dr. Rok Bojanc  Telekomunikacije  Raziskovalec  2015 - 2018  187 
5.  37438  dr. Marko Budler  Ekonomija  Raziskovalec  2015 - 2018  102 
6.  34321  dr. Brina Buh  Ekonomija  Mladi raziskovalec  2015  22 
7.  34610  dr. Primož Cigoj  Telekomunikacije  Mladi raziskovalec  2016 - 2018  24 
8.  01339  dr. Borka Džonova Jerman B.  Telekomunikacije  Vodja  2015 - 2018  707 
9.  28350  dr. Jure Erjavec  Ekonomija  Raziskovalec  2015 - 2018  152 
10.  15815  dr. Dušan Gabrijelčič  Telekomunikacije  Raziskovalec  2015 - 2018  90 
11.  03158  dr. Mirko Gradišar  Ekonomija  Raziskovalec  2015 - 2018  826 
12.  14990  dr. Aleš Groznik  Ekonomija  Raziskovalec  2015 - 2018  607 
13.  34324  dr. Tanja Grublješič  Ekonomija  Raziskovalec  2015 - 2017  44 
14.  15478  dr. Mojca Indihar Štemberger  Ekonomija  Raziskovalec  2015 - 2018  613 
15.  13682  dr. Jurij Jaklič  Ekonomija  Raziskovalec  2015 - 2018  622 
16.  27757  dr. Andrej Jerman Blažič  Telekomunikacije  Raziskovalec  2018  36 
17.  13599  dr. Tomaž Klobučar  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015 - 2018  240 
18.  36384  dr. Monika Klun  Ekonomija  Mladi raziskovalec  2015 - 2018  11 
19.  30716  dr. Anton Manfreda  Ekonomija  Raziskovalec  2015 - 2018  135 
20.  37697  Mojca Ogrin    Tehnični sodelavec  2015 - 2018  24 
21.  31807  dr. Tanja Pavleska  Telekomunikacije  Raziskovalec  2015 - 2018  36 
22.  24105  dr. Aleš Popovič  Ekonomija  Raziskovalec  2015 - 2018  253 
23.  33804  dr. Živa Stepančič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015 - 2018  18 
24.  33018  dr. Mitja Štiglic  Ekonomija  Mladi raziskovalec  2015 - 2016  43 
25.  08613  dr. Metka Tekavčič  Ekonomija  Raziskovalec  2015 - 2018  1.027 
26.  33180  dr. Luka Tomat  Ekonomija  Raziskovalec  2017 - 2018  136 
27.  30919  dr. Marina Trkman  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec začetnik  2017 - 2018  50 
28.  23021  dr. Peter Trkman  Ekonomija  Raziskovalec  2015 - 2018  380 
29.  13147  dr. Tomaž Turk  Ekonomija  Raziskovalec  2015 - 2018  318 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  90.600 
2.  0584  Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta  Ljubljana  1626922  42.828 
Povzetek
Predlagani program je nadaljevanje obstoječega programa P2-0037. Poudarek raziskav internetnih tehnologij v naslednjih letih bo na konceptih, modelih, aplikacijah in storitvah za dinamično brezžično okolje, ki povezuje naprave z omejenimi viri (npr. senzorji) in mobilne objekte (npr. vozila). Takšni sistemi so veliko bolj ranljivi in občutljivi na varnostne napade, kot sta na primer motenje signala ali nedovoljeno poseganje v naprave. Ti napadi nimajo vpliva le na delovanje komponent sistema, ampak tudi na zaupnost, avtentičnost in celovitost podatkov v obdelavi in pri prenosu. Popolna zaščita teh sistemov je zahteven izziv, saj lahko tudi zaščitni sistemi in aplikacije vsebujejo še neznane pomanjkljivosti in ranljivosti. Druga omejitev je varčevanje z energijo zaradi omejenih virov naprav in manjše procesorske moči. Zagotovitev varnostnih konceptov in varnostnih rešitev v tem kontekstu je zato ključnega pomena za njihov razvoj in nadaljnjo uporabo. Predlagane aktivnosti raziskovalnega programa so osredotočene na reševanje nekaterih problemov, povezanih z varnostjo sistemov in zasebnostjo v teh okoljih. Rdeča nit raziskovalnih tem je iskanje odgovorov na varnostne zahteve, ki izhajajo iz omejenih virov v omenjenih sistemih. Obravnavane teme programa obsegajo razvoj osnovnih gradnikov varne infrastrukture in zaupanja vrednih storitev z zagotovljeno kakovostjo storitve v dinamičnem okolju ter interoperabilnost podatkov za izmenjavo in zagotovitev varnosti v specifičnih dinamičnih omrežjih, kakršna so omrežja organizacij za zaščito in reševanje. Poleg tega so v programu predvidene tudi družbeno-ekonomske študije, povezane z evolucijo novih sistemov, na primer glede sprejemljivosti tehnologij ter poslovne rabe in uporabe tehnologij na drugih družbenih področjih. Dodatne predlagane raziskovalne teme se navezujejo na razvoj evropske raziskovalne agende in programa raziskav na področju kibernetske kriminalitete in forenzike z upoštevanjem specifičnih lastnosti slovenskega ekosistema. Obravnavano področje obsega teme kibernetske varnosti, na primer mehanizme za zaznavo in preprečevanje napadov na informacijske vire, kakor tudi dejanja, kjer je informacijsko okolje uporabljeno za izvršitev klasičnih kaznivih dejanj. Vzpostavitev knjižnice dosedanjih raziskav na področju bo omogočila izdelavo ustrezne taksonomije ter pripravo vsebine raziskav kibernetske forenzike za prihodnje raziskovalne programe EU. Izvedbena strategija programa, pripravljena na podlagi analize izvedljivosti predlaganih raziskav in potreb v znanosti, je načrtovani sestavni del razširjenega dela predlaganega programa.
Pomen za razvoj znanosti
Predstavljene raziskave bodo sistematično obravnavale raziskovalne probleme na področju kibernetske varnosti, ki je sestavni del raziskav na področju telekomunikacijskih omrežij in storitev. Raziskave bodo zagotovile okvir za analizo groženj in tveganj v mobilnem komunikacijskem sistemu, oceno kakovosti storitve in varnosti mobilnega komunikacijskega sistema in upravljanje z varnostjo mobilnih komunikacij. Razviti modeli in protokoli bodo olajšali razvoj novih metod in tehnik za zagotovitev varne rabe heterogenih komunikacijskih tehnologij ter podali odgovore na izzive, povezane s prisotnostjo in povezljivostjo mobilnih objektov (npr. vozila ali senzorji). Nadalje bodo razvite taksonomije za področje kibernetske kriminalitete in drugih sorodnih področij. Program bo prispeval tudi k tehničnim rešitvam, ki zagotavljajo zasebnost in odgovornost uporabnikov. Pomembni prispevki so predvideni še na področju sistemov za upravljanje identitete in zagotavljanja interoperabilnosti podatkov in informacij, zbranih od mobilnih naprav. Pričakovani prispevki so pomembni za razvoj interoperabilnih sistemov in vzpostavitev evropske infrastrukture za zagotovitev interoperabilnosti. Ostale znanstvene prispevke lahko načrtujemo v razvoju metod in tehnik za učinkovito preprečevanje kibernetskega kriminala in prilagodljivem okolju za izobraževanje na področju računalniške in omrežne forenzike z realnimi scenariji različnih stopenj zahtevnosti. Program bo pomembno prispeval k razvoju znanosti tudi na področju računalništva v oblaku in potrebnih varnostnih rešitev, še posebej tistih za overjanje uporabnikov in zaščito podatkov. Nekatere od predvidenih specifikacij bodo predložene za standardizacijo ustreznim standardizacijskim organizacijam (ETSI - European Telecommunication Institute, eIDAS (eID Authentication Services), CEN - European Standardisation, IETF - Internet Engineering Task Force). Prispevke znanosti, ki bodo izhajali iz študij o sprejemljivosti mobilne tehnologije in izobraževanja, pričakujemo tudi na področju ekonomskih in družbenih ved, na primer nove izboljšane metode ocenjevanja zrelosti tehnologij, ki vključujejo nekatere pretekle opravljene analize in tehnike ocenjevanja, napredna IKT orodja (učne igre) pri izobraževanju ipd.
Pomen za razvoj Slovenije
Digitalne tehnologije in internet so hrbtenica evropske družbe in gospodarstva ter ključni dejavniki za zagotovitev blaginje, napredka in svobode. Zaradi vse bolj pogostih, kompleksnih in škodljivih varnostnih incidentov v omrežnih in informacijskih sistemih (kot posledica človeških napak, naravnih katastrof, tehničnih okvar in zlonamernih dejanj) je potrebno za ohranitev zaupanja uporabnikov in nadaljnjo rast digitalnega gospodarstva dvigniti raven omrežne in informacijske varnosti na ravni celotne Evropske skupnosti. Višja varnostna raven bo omogočila pravilno delovanje in rast notranjega trga tudi v prihodnosti ter s tem prispevala k rasti števila delovnih mest, povezanih z digitalnim gospodarstvom. Prav tako v posameznih državah raste pomen komunikacijskih storitev, ki omogočajo mobilni življenjski stil in mobilizirano delovno silo, za gospodarski razvoj. Dokaze za to trditev najdemo v zadnjem poročilu ITU o razvoju informacijske družbe. E-storitve na področju zdravja, javnega naročanja, izobraževanja, zaposlovanja, varnosti in inteligentnega transporta v EU so prepoznane tudi kot gonilna sila za rast gospodarstva in družbene blaginje. Pojav tehnologij, povezanih z mobilnimi objekti, v teh storitvah je začetek novega cikla gospodarskega razvoja z uvedbo inteligentnih aplikacij in storitev, ki za delovanje ne potrebujejo pomoči človeka. Glavni izzivi novega cikla razvoja so zagotovo zahteve glede varnosti in odgovornosti. Evropska digitalna agenda je postavila kot enega glavnih ciljev za naslednja leta izvedbo strategij in ukrepov iz dokumenta o javno-zasebnem partnerstvu/platformi Omrežna in informacijska varnost (NIS), sprejetega februarja 2014. Načrtovani rezultat platforme je implementacija evropske strategije glede kibernetske varnosti na enotnem digitalnem trgu EU. Med glavnimi ukrepi, zapisanimi v dokumentu, sta krepitev raziskovalnih in razvojnih aktivnosti ter tesnejše sodelovanje med znanstveno srenjo in glavnimi deležniki na področju varnosti, kot so Evropska komisija, ENISA, Evropski center za računalniško kriminaliteto ter organizacije EUROPOL, eJustice, CEPOL itd. Nadalje strategija predvideva izboljšavo usposabljanja in izobraževanja na področju kibernetske obrambe v članicah EU. Koordinirani napori na tem področju pri vseh članicah so potrebni predvsem za spopad z izzivi omrežene družbe in dosego ciljev digitalne agende v vseh regijah EU. Predvidene aktivnosti programske skupine so povsem v skladu s strateškimi cilji omenjenih dokumentov. Raziskovalni izzivi, ki jih obravnava pričujoči program, so namreč tesno povezani z razvojem enotnega evropskega digitalnega trga in platforme NIS ter sprejeto »Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o elektronski identifikaciji in skrbniških storitvah za elektronske transakcije na notranjem trgu« (COM(2012) 238/2). Enako velja za področje Varnih družb znotraj programa Obzorje 2020, kjer najdemo na agendi številne teme, povezane s predlaganim programom. Potrebno je poudariti, da je družbenoekonomski razvoj Slovenije tesno povezan z Evropsko skupnostjo, zato so predvideni prispevki programa del skupnih evropskih naporov in ambicij pri razvoju gospodarstva in družbe. Zlasti to velja za prispevek, ki ga slovenski raziskovalci prispevajo v evropske konzorcije s prispevki iz slovenskega ekosistema na omenjenem področju.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, 2016, 2017, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, 2016, 2017, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno