Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Funkcijska genomika in biotehnologija za zdravje

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.05.00  Naravoslovje  Biokemija in molekularna biologija   
4.06.00  Biotehnika  Biotehnologija   
3.04.00  Medicina  Onkologija   

Koda Veda Področje
B000  Biomedicinske vede   
P320  Naravoslovno-matematične vede  Nukleinske kisline, sinteza beljakovin 
B220  Biomedicinske vede  Genetika, citogenetika 
B200  Biomedicinske vede  Citologija, onkologija, kancerologija 
T490  Tehnološke vede  Biotehnologija 
Ključne besede
regeneracija tkiv, prekanceroze, onkogeneza, samomorilnost, anoreksija, homeostaza holesterola, keratini, celični cikel, genska ekspresija; bio-čipi, funkcijska genomika, transkriptom, proteom, bioinformatika; biofarmacevtiki, proteinski inženirstvo, nano-delci, r-DNA; CYP51, statini, citokini, 11beta-hidroksilaza; mitoza, mejoza, dvo-hibridni sistem; MLST
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (53)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  16104  dr. Apolonija Bedina Zavec  Biotehnologija  Raziskovalec  2004 - 2008  154 
2.  21407  dr. Sabina Berne  Biotehnologija  Raziskovalec  2005 - 2008  167 
3.  18325  dr. Simon Caserman  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2006 - 2008  108 
4.  06457  dr. Aleksandra Comino  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2004 - 2005  61 
5.  28452  dr. Juan Antonio Contreras  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2007 - 2008  58 
6.  17572  dr. Marko Cotman  Veterina  Raziskovalec  2004 - 2008  120 
7.  05088  dr. Manica Černe  Veterina  Raziskovalec  2004  106 
8.  18622  dr. Nataša Debeljak  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2004 - 2008  249 
9.  28559  dr. Urška Dermol  Kemijsko inženirstvo  Mladi raziskovalec  2008  17 
10.  25530  dr. Petra Draškovič  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2005 - 2008  59 
11.  18992  dr. Martina Fink  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2004 - 2008  128 
12.  20381  dr. Irena Fonda  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2004 - 2005  45 
13.  20347  dr. Klementina Fon Tacer  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2004 - 2008  127 
14.  06108  dr. Vladimira Gaberc-Porekar  Biotehnologija  Raziskovalec  2004 - 2008  220 
15.  18284  dr. Katja Galeša  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2007 - 2008  39 
16.  19323  mag. Barbara Gazvoda  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2005 - 2007  16 
17.  18529  Dubravka Germ    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
18.  22406  dr. Maša Goršič Krisper  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2004 - 2008  21 
19.  26055  dr. Gorazd Hribar  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  49 
20.  21395  dr. Petra Hudler  Medicina  Raziskovalec  2004 - 2008  156 
21.  17275  Ana Marija Jesenko    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
22.  21352  dr. Peter Juvan  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2008  163 
23.  22679  dr. Maja Kenig  Biotehnologija  Raziskovalec  2004  21 
24.  24562  Helena Klavžar  Biokemija in molekularna biologija  Tehnični sodelavec  2005 - 2008 
25.  06135  dr. Radovan Komel  Biokemija in molekularna biologija  Vodja  2004 - 2008  1.054 
26.  21507  dr. Branka Korošec  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2007 - 2008  61 
27.  29321  dr. Rok Košir  Srce in ožilje  Mladi raziskovalec  2008  90 
28.  00385  dr. Nada Kraševec  Biotehnologija  Raziskovalec  2004 - 2008  217 
29.  23686  dr. Mateja Kusterle  Biotehnologija  Raziskovalec  2004 
30.  18355  dr. Drago Kuzman  Fizika  Raziskovalec  2004  64 
31.  23473  dr. Ljerka Lah  Biotehnologija  Mladi raziskovalec  2004 - 2008  60 
32.  17276  Jelka Lenarčič    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
33.  21241  dr. Ana Lenassi Zupan  Biotehnologija  Raziskovalec  2004 - 2008  16 
34.  18210  Nataša Lileg-Tašler    Tehnični sodelavec  2004 - 2007 
35.  14305  dr. Mirjana Liović  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2004 - 2008  148 
36.  12768  dr. Andrej Marušič  Psihiatrija  Raziskovalec  2004  882 
37.  21493  dr. Maja Matis  Nevrobiologija  Raziskovalec  2007  32 
38.  01494  dr. Viktor Menart  Biotehnologija  Raziskovalec  2004 - 2007  162 
39.  22581  dr. Mateja Novak Štagoj  Biotehnologija  Raziskovalec  2004 - 2008  20 
40.  22580  dr. Špela Peternel  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2004 - 2008  42 
41.  12048  dr. Marjetka Podobnik  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2004 - 2008  329 
42.  28382  dr. Uršula Prosenc Zmrzljak  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  91 
43.  15286  dr. Galina Pungerčič  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2004 - 2007  37 
44.  20345  dr. Uroš Rajčević  Onkologija  Mladi raziskovalec  2004 - 2005  118 
45.  22459  dr. Tadeja Režen  Nevrobiologija  Raziskovalec  2004 - 2008  246 
46.  06013  dr. Damjana Rozman  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2004 - 2008  896 
47.  24289  dr. Matej Seliškar  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2005 - 2008  25 
48.  13412  dr. Lana Strmecki  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2004 - 2005  36 
49.  28347  dr. Klemen Španinger  Onkologija  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  62 
50.  21684  Tea Tomšič    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
51.  27742  dr. Alja Videtič Paska  Medicina  Raziskovalec  2008  222 
52.  26574  dr. Matjaž Vogelsang  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2006 - 2008  41 
53.  16114  dr. Katja Vouk  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2004 - 2005  80 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0104  Kemijski inštitut  Ljubljana  5051592000  21.237 
2.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  48.704 
3.  0406  Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta  Ljubljana  1627139  10.934 
Povzetek
Predlagani raziskovalni program 'Funkcijska genomika in biotehnologija za zdravje' združuje raziskave, ki so plod dela dveh dosedanjih programskih skupin: PO- 0527-0381 'Molekularna genetika in biotehnologija v biomedicinskih raziskavah' (MF UL, področje 1.05 Biokemija in molekularna biologija, 3.118 ur) in PS PO-0518-0104 'Genska tehnologija za fermentacijsko proizvodnjo biološko aktivnih beljakovin' (KI, področje 4.06 Biotehnologija, 3.684 ur). K programu se s svojimi raziskovalci pridružujejo tudi naslednje ustanove: LEK d.d., Inštitut za varovanje zdravja RS, Veterinarska fakulteta UL, Gastroenterološka klinika KC, Onkološki inštitut in Psihiatrična klinika. Gre za izrazito povezavo med raziskovalnim inštitutom, Univerzo in uporabniki iz farmacevtske industrije in zdravstvene sfere, ki smo jo že do sedaj uresničevali pri obeh omenjenih PS, oziroma gradili že več kot desetletje pred tem, sedaj pa bi jo radi postavili na višjo raven, kadrovsko in finančno nadgradili in tudi formalizirali. Opisana medinstitucionalna združitev pomeni tudi združevanje raziskav iz dveh raziskovalnih področij (Biokemija in molekularna biologija, Biotehnologija) ter poseg na tretje področje (Medicina). Združujeta se dve PS, ki na svojih področjih sodita med vodilne v Sloveniji: - PS Medicinske fakultete predstavlja jedro Medicinskega centra za molekularno biologijo, ki je v letih 1987-90 v Sloveniji uvedel raziskovalno področje medicinske molekularne genetike in raziskave človeškega genoma, še pred tem (v letih 1984-87) pa je bil med iniciatorji genske tehnologije (genskega inženirstva) pri nas. V okviru Centra in v sodelovanju s slovenskimi kliničnimi ustanovami so se usposobili številni vodilni raziskovalci, ki danes vodijo raziskovalno-diagnostične laboratorije za molekularno biologijo/genetiko v Sloveniji: na Ginekološki kliniki KC, na Inštitutu za patologijo MF UL, na Hematološki kliniki KC, na Fakulteti za farmacijo UL, na Oddelku za patologijo Onkološkega inštituta, na Inštitutu za sodno medicino MF UL in na Kriminološkem oddelku MNZ RS. Poleg temeljnih raziskav sta Center oz. njegova PS sodelovala pri vzpostavljanju diagnostičnih laboratorijev na partnerskih ustanovah in izvedla tudi prenose dosežkov v družbeno prakso, kar v tem primeru pomeni uvedbo molekularnih medicinskih diagnostik in genotipizacij s preiskavo genoma (cistična fibroza in hemofilija A v letih 1989-1993; genotipizacije limfomov od l.1994 naprej; genotipizacije za potrebe sodne medicine in kriminalistike od l.1996 naprej) in od l.2000 tudi razvoj metodologije za testiranje izvirnih učinkovin za LEK. V zadnjem času je bil Center med pobudniki ustanovitve Slovenske mreže za funkcijsko genomiko in je koordinator nacionalnega centra za izdelavo in analizo biočipov oz. za funkcijsko genomiko, ki je v izgradnji - v okviru konzorcija 14 slovenskih ustanov oz. raziskovalnih enot in farmacevtske industrije. - Druga skupina, to je PS Kemijskega inštituta, pa deluje v okviru mešane skupine raziskovalcev Kemijskega inštituta in tovarne LEK, ki so v zadnjih dveh desetletjih opravili biotehnološke raziskave oziroma pri njih sodelovali, katerih rezultati niso samo privedli do odmevnih publikacij in patentov, temveč so bili temelj za fermentacijsko proizvodnjo nekaterih zdravilnih učinkovin v LEKu, ki danes prinaša tudi velike finančne učinke tako tovarni LEK kot tudi slovenskemu proračunu. LEK s fermentacijsko proizvodnjo ergot-alkaloidov danes zaseda tretje mesto v svetu, zelo pomembna je tudi njegova proizvodnja klavulanske kisline, na obzorju pa je tudi prvo slovensko rekombinantno zdravilo, ki naj bi prišlo na trg do leta 2006. Na tem mestu velja omeniti, da je letos mednarodno podjetje Novartis prevzelo postopek pridobivanja rekombinantnega citokina, ki je bil razvit v okviru omenjene skupine LEK/KI, saj se je izkazalo, da je po lastnostih boljši od originatorjevega. Predlagani program 'Funkcijska genomika in biotehnologija za zdravje' je sestavljen iz dveh osnovnih
Pomen za razvoj znanosti
Genetsko ozadje bolezni je že vrsto let poznano dejstvo. V predhodnih raziskavah smo s preiskavo genoma in kandidatnih bolezenskih genov odkrivali mutacije in polimorfizme in te povezovali z bolezenskimi fenotipi, v preprostejših primerih enogenskih bolezni pa celo ugotavljali mehanizme njihovega nastanka in poteka, kar je dalo osnove za gensko diagnostiko omenjenih bolezni. Z rastočimi spoznanji smo počasi začeli ugotavljati, da 'enogenskih bolezni' pravzaprav ni, saj tudi na tiste, za katere smo dokazali, da jih povzročajo mutacije v nekem genu, vplivajo še številni drugi dejavniki, često sproženi z razlikami v izražanju številnih drugih genov. Za še bolj zapleteno se je pokazalo raziskovanje bolezni, za katere vemo, da so izrazito večgenske in večfaktorske – in to so bolezni, ki predstavljajo največji problem za sodobno medicino in družbo in so zato tudi velik izziv za biomedicinsko znanost. Med omenjene bolezni spadajo tudi rak, bolezni srca in ožilja, diabetes, degenerativne bolezni osrednjega živčevja in duševne motnje. Funkcijska genomika je nova, post-genomska veda, ki celico oz. njene biokemijske in patofiziološke fenomene ne obravnava več posamično in po posameznih molekulah, temveč jo razume kot integralen sistem in v tej luči preučuje hkratnost in zamreženost dogodkov, da bi v mreži interakcij poiskala molekulske kretnice dogajanj, razumela kompleksne biokemijske mehanizme življenja in patologije celice - in na teh osnovah ustvarjala nove diagnostične pristope, razvijala nova zdravila z zelo natančnim, ciljanim delovanjem, brez nepotrebnih stranskih učinkov, in omogočila preizkušanje sistemskih učinkov zdravil na celico oz. organizem. Vse to seveda velja tudi za učinkovine z drugimi nameni in področji uporabe kot so agronomija, gozdarstvo, varstvo okolja in podobno. Naš program je bil sestavljen je bil iz dveh blokov: (a) temeljne raziskave (na molekulski ravni) fenomenov v biologiji celice, ki so povezani z nekaterimi medicinsko in družbeno najbolj perečimi patološkimi procesi, in (b) v aplikacijo usmerjene raziskave načrtovanja in ustvarjanja novih zdravil za zdravljenje nekaterih bolezni, ki so velik problem sodobne medicine. Oba bloka sta bila vsebinsko povezana, saj so nova spoznanja iz segmenta (a), ki so nujna za razumevanje mehanizmov bolezni na molekulski ravni in za uvajanje novih diagnostičnih pristopov, nujna tudi za racionalen pristop pri segmentu (b). Raziskave smo izvajali v 12 sklopih, pri katerih je že iz naslovov razvidna metodološka in idejna povezanost oz. "filozofija" programa: Genomika in genske oz. molekularno-biološke osnove bolezni; Genomika kompleksnih bolezni – psihiatrične motnje in njihovo genetsko ozdaje; Funkcijska genomika homeostaze holesterola; Preučevanje genskih in proteinskih interakcij pri celični delitvi; Funkcijska genomika regeneracije tkiv; Preučevanje mehanizmov celičnega signaliziranja; Preučevanje citoskeleta in njegove vloge pri celičnem signaliziranju in nastajanju bolezenskega fenotipa; Funkcijska genomika in molekularna biologija onkogeneze; Preučevanje sistemskih učinkov pri podpornem zdravljenju raka z eritopoetinom; Funkcijska genomika homeostaze holesterola; Razvoj gensko ekspresijskih sistemov za biotehnološko proizvodnjo rekombinantnih proteinov; Molekularna biologija glivnih citokromov P450 za razvoj protiglivnih zdravil (antimikotikov); Načrtovanje, modeliranje in biosinteza rekombinantnih zdravil. Programska skupina je v obdobju 2004-08 objavila 85 SCI-člankov (kumulativen IF = 263, povpr. IF = 3,09), med njimi tudi 13 člankov z IF)5. Objavili smo tudi 10 mednarodnih patentov in 5 patentnih prijav.
Pomen za razvoj Slovenije
Programska skupina je nastala z združitvijo programskih skupin, ki sta že v predhodnih obdobjih veliko prispevali k družbeno-ekonomskemu razvoju Slovenije. Skupina na Medicinski fakulteti (MCMB) je bila med pubudniki genske tehnologije v Sloveniji in je v naš prostor uvedla pristope molekularne biologije/genetike v medicini. V klinično prakso je skupaj s kliničnimi partnerji uvedla gensko diagnostiko kot tudi preiskavo DNA za potrebe sodne medicine ter usposobila večino vodilnih raziskovalcev, ki danes v Sloveniji vodijo molekularno-biološke diagnostične laboratorije. Skupina na Kemijskem inštitutu (L-11) je kot mešana skupina raziskovalcev Kemijskega inštituta in LEK-a d.d. prispevala k nekaterim, tudi v svetovnem merilu pomembnim biotehnološkim pridobivanjem farmacevtskih učinkovin (ergot-alkaloidi, klavulanska kislina) in v nadaljevanju skupaj z LEK-om uvedla tehnologijo načrtovanja in pridobivanja biofarmacevtikov, kar je privedlo do prvih 'slovenskih' rekombinantnih zdravil. Integracija obeh skupin pomeni novo vrednost, ki se kaže v povezovanju eksperimentalnega in matematično-informacijskega dela funkcijske genomike z biomedicino in biotehnologijo, kar bo privedlo do vrednih in mednarodno odmevnih temeljnih znanstvenih spoznanj, kot tudi do boljših molekularnih diagnostičnih pristopov (tudi v smislu 'osebne medicine') in novih učinkovitejših bioloških zdravil. To pomeni tudi ohranjevanje in povečevanje števila delovnih mest za visoko usposobljeni kader, vpetost v najnovejše mednarodne tokove na področju sodobne post-genomske znanosti, partnerstvo z mednarodnimi ustanovami, enakopravne projektne povezave v evropskem in širšem prostoru, ustvarjanje pogojev za povečanje konkurenčnosti na mednarodnem farmacevtskem trgu in pomemben prispevek k izboljševanju človekovega zdravja. V medinstitucionalni programski skupini smo leta 2004 združili ekspertize s področij genske tehnologije, proteinske in strukturne biokemije, celične biologije, molekularne biologije, medicinske molekularne genetike in procesne biotehnologije. Odprtost in povezovalnost smo izkazali tudi širše, saj smo ustanovili Slovenski konzorcij za funkcijsko genomiko, ki je uspel zgraditi skupen nacionalni infrastrukturni Center za funkcijsko genomiko in bio-čipe, obenem pa nastopamo tudi kot koordinator ESRR centra odličnosti Biotehnologija s farmacijo, ki v skupnem prizadevanju za dvig inovacijske sposobnosti in izgradnjo skupne post-genomske raziskovalne infrastrukture združuje 20 partnerskih laboratorijev oz. ustanov iz univerze, raziskovalnih inštitutov, klinik, S&M podjetij in slovenske farmacevtske industrije. Kvalitetne eksperimentalne pristope sedaj nadgrajujemo z združevanjem oz. večjim povezovanjem predhodnih tematskih sklopov ter z več informatike in matematičnega modeliranja, kar pomeni preskok na sistemsko biologijo oz. iskanje načinov, kako povezati podatke na različnih bioloških ravneh. To hotenje in do sedaj doseženi rezultati resnično na široko odpirajo dobre možnosti, da bomo ob nadaljevanju v sodobno znanost vpetega znanstveno-raziskovalnega dela že v kratkem pripeljali tudi do realnih aplikacij – novih sodobnih diagnostičnih pristopov in novih bioloških zdravil. Z znanjem smo vpeti v številne študijske programe na Univerzi v Ljubljani, tako v dodiplomske na MF, FKKT in BF, kot tudi v podplomski univerzitetni program Biomedicina. Za izbirne predmete iz molekularne biologije/genetike in funkcijske genomike je med študenti veliko zanimanja, kar dokazuje tudi stalen pritisk na mesta mladih raziskovalcev, ki pa mu zaradi administrativnih omejitev na žalost ne moremo zadostiti. Z javnimi nastopi v sredstvih javnega obveščanja javnost redno obveščamo o naših dejavnostih in se vključujemo v javne razprave o vlogi sodobne znanosti v družbi. Posebno pozornost na našem področju posvečamo tudi izobraževanju učencev in njihovih učiteljev, saj menimo, da je dvig splošne ravni znanja iz biomedicine in biotehnologije za družbo velikega pomena.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno