Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Farmakologija: eksperimentalna in molekularna

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.03.00  Medicina  Nevrobiologija   
1.09.00  Naravoslovje  Farmacija   

Koda Veda Področje
B740  Biomedicinske vede  Farmakološke vede, farmakognozija, farmacija, toksikologija 
Ključne besede
NO, receptors, neurotransmitters, histamine, neurotrophic factors, cytokines, endothelins, signal molecules, ligands, antidepressants, central nervous system, isolated cells, isolated tissues, isolated organs, cell cultures, mechanisms of action, secretion, pharmacokinetics, ischemic preconditioning, electrostimulation,.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (31)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  19127  dr. Maja Arh  Nevrobiologija  Mladi raziskovalec  2004 - 2005  10 
2.  17934  Cvetka Blažek    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
3.  02740  dr. Metka Budihna  Nevrobiologija  Raziskovalec  2004 - 2005  202 
4.  01169  dr. Marija Čarman-Kržan  Nevrobiologija  Raziskovalec  2004 - 2005  170 
5.  10990  dr. Katarina Černe  Nevrobiologija  Raziskovalec  2004 - 2008  104 
6.  09096  Silvije Černelč  Nevrobiologija  Tehnični sodelavec  2004 - 2008  15 
7.  17939  Nevenka Dolžan    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
8.  13310  dr. Gorazd Drevenšek  Nevrobiologija  Raziskovalec  2004 - 2008  329 
9.  08313  dr. Ilonka Ferjan  Nevrobiologija  Raziskovalec  2004 - 2008  74 
10.  17937  Matjaž Hrovat    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
11.  02902  dr. Tatjana Irman Florjanc  Nevrobiologija  Raziskovalec  2004 - 2008  91 
12.  17940  Marjetka Jakomin    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
13.  15169  dr. Damijana Mojca Jurič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2004 - 2005  103 
14.  01549  mag. Ladislav Korošec  Nevrobiologija  Tehnični sodelavec  2004 - 2008  53 
15.  17935  Jožica Košir    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
16.  17936  Mojca Kranjec    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
17.  08095  dr. Mojca Kržan  Nevrobiologija  Vodja  2004 - 2008  271 
18.  15536  dr. Metoda Lipnik Štangelj  Nevrobiologija  Raziskovalec  2004 - 2008  207 
19.  17933  Tatjana Lovšin    Tehnični sodelavec  2004 - 2006 
20.  21348  dr. Urša Mohar  Farmacija  Mladi raziskovalec  2004 - 2005 
21.  25783  dr. David Osredkar  Medicina  Mladi raziskovalec  2005 - 2008  11 
22.  29467  dr. Katja Perdan Pirkmajer  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  156 
23.  17938  Petra Ponebšek    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
24.  24390  dr. Simona Rajtar Osredkar  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Mladi raziskovalec  2005 - 2008  21 
25.  17932  Sonja Rozman    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
26.  27822  Špela Sprogar  Stomatologija  Raziskovalec  2006 - 2008  42 
27.  01547  dr. Lavrencij Stanovnik  Nevrobiologija  Raziskovalec  2004 - 2008  112 
28.  21386  dr. Mateja Štempelj  Biotehnologija  Raziskovalec  2004 - 2008  31 
29.  17941  Vesna Vidergar Ivanić    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
30.  17942  Katja Vodopivec Mohorčič    Tehnični sodelavec  2004 - 2005 
31.  29416  dr. Lovro Žiberna  Nevrobiologija  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  245 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  48.436 
Povzetek
Eksperimentalna farmakologija preučuje učinke endogenih snovi, zdravil in drugih ksenobiotikov na organe, tkiva in celice v fizioloških, patoloških in spremenjenih razmerah. Cilji raziskovalnega dela bodo nadaljevanje raziskav vpliva endogenih snovi (nevrotrofičnih dejavnikov, transmiterjev in citokinov) in zdravil na delovanje modelnih sistemov: cele živali, izoliranih organov in celic ter na primarne celične kulture v fizioloških in spremenjenih razmerah. Predvsem se bomo posvetili ugotavljanju še ne popolnoma pojasnjenih mehanizmov delovanja snovi/zdravil, poti, po katerih poteka celična signalizacija, in farmakološki modulaciji učinka. Endogeni prenašalci delujejo preko receptorjev. Raziskovali bomo interakcije histaminskega H1-receptorja v ožilju (na membranah vaskularne gladke mišice in endoteliju) z novimi specifičnimi agonisti H1-receptorja (derivati histaprodifena) ter mehanizme, ki so udeleženi pri prenosu signala po aktivaciji histaminskega receptorja na astrocitih. Pojasniti želimo tudi mehanizme pri sproščanju histamina iz mastocitov po stimulaciji z živčnim rastnim dejavnikom (NGF) - vloga proteinskih kinaz in fosfolipaze C. Izoliran želodec bomo uporabili za študij antagonistov in inverznih agonistov H2 receptorjev in določili uporabnost tega modela za študij sekretornih procesov in zdravil, ki vplivajo nanje. Z uporabo izolirane traheje bomo poskušali razjasniti nekatere mehanizme, predvsem histaminske, ki modulirajo njeno odzivnost. Za delovanje celic, tkiv in organov so pomembne interakcije med posameznimi endogenimi prenašalci (nevrotransmiterji, nevromodulatorji, nevrotrofični dejavniki, citokini) in tudi interakcije endogenih prenašalcev z aktivnimi snovmi (npr. psihotropna zdravila s histaminom). Zato bo del raziskav zajemal farmakološko modulacijo sinteze in sekrecije NGF, možganskega nevrotrofičnega dejavnika in drugih nevrotrofinov iz nevronskih in nenevronskih celic, vpliv histamina in interlevkina 6 na sproščanje NGF in vpliv histamina na sekrecijo interlevkina 6 ter izražanje receptorjev za interlevkine, del raziskav pa vpliv psihofarmakov, zlasti antidepresivov, na farmakokinetiko histamina in njegovega metabolita metilhistamina, in procese in mehanizme, ki so pri tem udeleženi. Del raziskav bo posvečen delovanju zdravil v spremenjenih razmerah, kajti bolezensko stanje ali kronično jemanje zdravil lahko spremeni tarčne organe (npr. remodeliranje srčne mišice, sprememba možganske plastičnosti), zato zdravila v takšnih razmerah učinkujejo drugače. Pri študiju možganske plastičnosti bomo ugotavljali, kako se spremeni funkcija glialnih celic med razvojem, po eksperimentalni poškodbi možganov (spremenjeno izražanje posameznih receptorjev in molekul zunajceličnega matriksa) in če se spremeni odzivnost na vpliv določenih snovi/prenašalcev (npr. serotonina) v osrednjem živčevju. Pri modelih poškodb, sproženih z ishemijo ali s snovmi, npr. toksini, raziskujemo zaščitno delovanje zdravil, npr. kalcijevih ali endotelinskih antagonistov, ki delujejo kardioprotektivno. Ob delovanju zdravil, toksinov in v spremenjenih razmerah se spremeni tudi sproščanje mediatorjev, ki vplivajo na potek zdravljenja. Zato bomo merili sproščanje nekaterih mediatorjev in markerjev, ki kažejo na stanje srca in koronarnih žil. Vloga endotelija je za mehanizem delovanja zdravil posebej izpostavljena. Eksperimentalna farmakologija vključuje tudi ugotavljanje neželenih učinkov zdravil, ki nastanejo ali zaradi prevelikega odmerjanja ali zaradi kronične izpostavljenosti terapevtskim odmerkom ter delovanju toksinov iz naravnega okolja na telo. Zato bo skupina nadaljevala s proučevanjem mehanizma citotoksičnih učinkov čebeljega strupa na endotelne celice. Predvidene so naslednje osnovne raziskovalne metode: 1) za izolacijo celic/podceličnih enot; 2) za pripravo celičnih kultur; 3) izolirani organi s sistemi za merjenje in analizo učinkov (srce in deli srca, deli možganov, žile, traheja, želodec, plazma, kri)
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program P3-067 je združil vse raziskovalce s področja farmakologije, ki so pred letom 2004 delali v dveh raziskovalnih programih. Povezava vseh raziskovalcev naj bi omogočila hitrejši razvoj znanstvenega področja ter posledično hitrejši razvoj novih zdravil in biofarmacevtikov, novih diagnostičnih sredstev in načinov zdravljenja. Rezultati predlaganega in izvedenega raziskovalnega programa so pojasnili nekatere učinke in mehanizme delovanja endogenih in eksogenih preiskovanih snovi – nevrotransmitorjev (npr. serotonin), imunomodulatorjev (histamin, citokini) in toksinov (melitin, etanol) na organizem v različnih stanjih ali fizioloških oziroma patofizioloških razmerah. Nekateri od rezultatov so pokazali nove možnost uporabe že znanih farmakološko aktivnih substanc v klinični praksi, kar je trenutno tudi svetovni trend (iskanje novih indikacijskih področij za že znana, uveljavljena zdravila) drugi na možnost razvoja novih zdravil z določenim, želenim učinkom. V tem časovnem obdobju se je kot zelo koristno izkazalo sodelovanje z drugimi programskimi skupinami, iz česar izvirajo tudi zelo dobre publikacije sodelovcev raziskovalnega programa P3-067.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomen je v povečevanju znanja, nujnega za obstoj in razvoj znastvenega področja, v primeru naše raziskovalne skupine – farmakologije. Na podlagi tega se v Sloveniji razvijajo številne druge podpanoge v medicini, farmaciji, terapevtiki in toksikologiji. Razvoj na področju farmakologije, farmakogenomike in medicine omogoča v Sloveniji vzpostavljanje enakovrednega nastopa in komunikacije v mednarodnem prostoru. Naše raziskave približujejo Slovenijo mednarodnim raziskavam/projektom, omogočajo povezavo z industrijo ter razvoj raziskovalnih metod in tehnik, ki so podlaga za razvoj novih zdravil in racionalne uporabe le-teh. Ob uvajanju novih zdravil v Sloveniji je nujno potrebno poznavanje farmakoloških osnov delovanja novih zdravil za dovolj kritično spremljanje terapevtike, morebitnih stranskih učinkov novih zdravil in njihovih morebitnih neznanih učinkov, ki so predmet farmakovigilance. Za Slovenijo je tudi pomembno, da bomo ohranjali in razvijali raziskovalno delo na univerzi in uvajali mlajše kadre v znanstveno delo na področju farmakologije. Z razvojem vedno novih (in dražjih) zdravil postaja farmakološko znanje v svetu in tudi za Slovenijo vse bolj pomembno. Pomembna je vzgoja in razvoj visokokvalificiranih kadrov, ki so usposobljeni za inovativno delo na tem področju ter za razumevanje dosežkov v svetu. Usposobljeni kadri s področja farmakologije so v Sloveniji pomembni tudi za vse bolj obsežne postopke registracije zdravil, kot tudi za farmakovigilančne postopke, si so potrebni za izvajanju direktiv Evropske unije. Inovativni in visoko usposobljeni kadri lahko pripomorejo k uspešnemu delovanju potrebnih uradov, tržni konkurenčnosti industrije in razvoju univerzitetnega šolstva samega.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno