Projekti / Programi
Farmakologija: eksperimentalna in molekularna
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.03.00 |
Medicina |
Nevrobiologija |
|
| 1.09.00 |
Naravoslovje |
Farmacija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B740 |
Biomedicinske vede |
Farmakološke vede, farmakognozija, farmacija, toksikologija |
NO, receptors, neurotransmitters, histamine, neurotrophic factors, cytokines, endothelins, signal molecules, ligands, antidepressants, central nervous system, isolated cells, isolated tissues, isolated organs, cell cultures, mechanisms of action, secretion, pharmacokinetics, ischemic preconditioning, electrostimulation,.
Raziskovalci (31)
Organizacije (1)
Povzetek
Eksperimentalna farmakologija preučuje učinke endogenih snovi, zdravil in drugih ksenobiotikov na organe, tkiva in celice v fizioloških, patoloških in spremenjenih razmerah.
Cilji raziskovalnega dela bodo nadaljevanje raziskav vpliva endogenih snovi (nevrotrofičnih dejavnikov, transmiterjev in citokinov) in zdravil na delovanje modelnih sistemov: cele živali, izoliranih organov in celic ter na primarne celične kulture v fizioloških in spremenjenih razmerah. Predvsem se bomo posvetili ugotavljanju še ne popolnoma pojasnjenih mehanizmov delovanja snovi/zdravil, poti, po katerih poteka celična signalizacija, in farmakološki modulaciji učinka.
Endogeni prenašalci delujejo preko receptorjev. Raziskovali bomo interakcije histaminskega H1-receptorja v ožilju (na membranah vaskularne gladke mišice in endoteliju) z novimi specifičnimi agonisti H1-receptorja (derivati histaprodifena) ter mehanizme, ki so udeleženi pri prenosu signala po aktivaciji histaminskega receptorja na astrocitih. Pojasniti želimo tudi mehanizme pri sproščanju histamina iz mastocitov po stimulaciji z živčnim rastnim dejavnikom (NGF) - vloga proteinskih kinaz in fosfolipaze C. Izoliran želodec bomo uporabili za študij antagonistov in inverznih agonistov H2 receptorjev in določili uporabnost tega modela za študij sekretornih procesov in zdravil, ki vplivajo nanje.
Z uporabo izolirane traheje bomo poskušali razjasniti nekatere mehanizme, predvsem histaminske, ki modulirajo njeno odzivnost.
Za delovanje celic, tkiv in organov so pomembne interakcije med posameznimi endogenimi prenašalci (nevrotransmiterji, nevromodulatorji, nevrotrofični dejavniki, citokini) in tudi interakcije endogenih prenašalcev z aktivnimi snovmi (npr. psihotropna zdravila s histaminom). Zato bo del raziskav zajemal farmakološko modulacijo sinteze in sekrecije NGF, možganskega nevrotrofičnega dejavnika in drugih nevrotrofinov iz nevronskih in nenevronskih celic, vpliv histamina in interlevkina 6 na sproščanje NGF in vpliv histamina na sekrecijo interlevkina 6 ter izražanje receptorjev za interlevkine, del raziskav pa vpliv psihofarmakov, zlasti antidepresivov, na farmakokinetiko histamina in njegovega metabolita metilhistamina, in procese in mehanizme, ki so pri tem udeleženi.
Del raziskav bo posvečen delovanju zdravil v spremenjenih razmerah, kajti bolezensko stanje ali kronično jemanje zdravil lahko spremeni tarčne organe (npr. remodeliranje srčne mišice, sprememba možganske plastičnosti), zato zdravila v takšnih razmerah učinkujejo drugače. Pri študiju možganske plastičnosti bomo ugotavljali, kako se spremeni funkcija glialnih celic med razvojem, po eksperimentalni poškodbi možganov (spremenjeno izražanje posameznih receptorjev in molekul zunajceličnega matriksa) in če se spremeni odzivnost na vpliv določenih snovi/prenašalcev (npr. serotonina) v osrednjem živčevju. Pri modelih poškodb, sproženih z ishemijo ali s snovmi, npr. toksini, raziskujemo zaščitno delovanje zdravil, npr. kalcijevih ali endotelinskih antagonistov, ki delujejo kardioprotektivno. Ob delovanju zdravil, toksinov in v spremenjenih razmerah se spremeni tudi sproščanje mediatorjev, ki vplivajo na potek zdravljenja. Zato bomo merili sproščanje nekaterih mediatorjev in markerjev, ki kažejo na stanje srca in koronarnih žil. Vloga endotelija je za mehanizem delovanja zdravil posebej izpostavljena.
Eksperimentalna farmakologija vključuje tudi ugotavljanje neželenih učinkov zdravil, ki nastanejo ali zaradi prevelikega odmerjanja ali zaradi kronične izpostavljenosti terapevtskim odmerkom ter delovanju toksinov iz naravnega okolja na telo. Zato bo skupina nadaljevala s proučevanjem mehanizma citotoksičnih učinkov čebeljega strupa na endotelne celice.
Predvidene so naslednje osnovne raziskovalne metode: 1) za izolacijo celic/podceličnih enot; 2) za pripravo celičnih kultur; 3) izolirani organi s sistemi za merjenje in analizo učinkov (srce in deli srca, deli možganov, žile, traheja, želodec, plazma, kri)
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program P3-067 je združil vse raziskovalce s področja farmakologije, ki so pred letom 2004 delali v dveh raziskovalnih programih. Povezava vseh raziskovalcev naj bi omogočila hitrejši razvoj znanstvenega področja ter posledično hitrejši razvoj novih zdravil in biofarmacevtikov, novih diagnostičnih sredstev in načinov zdravljenja. Rezultati predlaganega in izvedenega raziskovalnega programa so pojasnili nekatere učinke in mehanizme delovanja endogenih in eksogenih preiskovanih snovi – nevrotransmitorjev (npr. serotonin), imunomodulatorjev (histamin, citokini) in toksinov (melitin, etanol) na organizem v različnih stanjih ali fizioloških oziroma patofizioloških razmerah. Nekateri od rezultatov so pokazali nove možnost uporabe že znanih farmakološko aktivnih substanc v klinični praksi, kar je trenutno tudi svetovni trend (iskanje novih indikacijskih področij za že znana, uveljavljena zdravila) drugi na možnost razvoja novih zdravil z določenim, želenim učinkom. V tem časovnem obdobju se je kot zelo koristno izkazalo sodelovanje z drugimi programskimi skupinami, iz česar izvirajo tudi zelo dobre publikacije sodelovcev raziskovalnega programa P3-067.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomen je v povečevanju znanja, nujnega za obstoj in razvoj znastvenega področja, v primeru naše raziskovalne skupine – farmakologije. Na podlagi tega se v Sloveniji razvijajo številne druge podpanoge v medicini, farmaciji, terapevtiki in toksikologiji. Razvoj na področju farmakologije, farmakogenomike in medicine omogoča v Sloveniji vzpostavljanje enakovrednega nastopa in komunikacije v mednarodnem prostoru. Naše raziskave približujejo Slovenijo mednarodnim raziskavam/projektom, omogočajo povezavo z industrijo ter razvoj raziskovalnih metod in tehnik, ki so podlaga za razvoj novih zdravil in racionalne uporabe le-teh. Ob uvajanju novih zdravil v Sloveniji je nujno potrebno poznavanje farmakoloških osnov delovanja novih zdravil za dovolj kritično spremljanje terapevtike, morebitnih stranskih učinkov novih zdravil in njihovih morebitnih neznanih učinkov, ki so predmet farmakovigilance. Za Slovenijo je tudi pomembno, da bomo ohranjali in razvijali raziskovalno delo na univerzi in uvajali mlajše kadre v znanstveno delo na področju farmakologije. Z razvojem vedno novih (in dražjih) zdravil postaja farmakološko znanje v svetu in tudi za Slovenijo vse bolj pomembno. Pomembna je vzgoja in razvoj visokokvalificiranih kadrov, ki so usposobljeni za inovativno delo na tem področju ter za razumevanje dosežkov v svetu. Usposobljeni kadri s področja farmakologije so v Sloveniji pomembni tudi za vse bolj obsežne postopke registracije zdravil, kot tudi za farmakovigilančne postopke, si so potrebni za izvajanju direktiv Evropske unije. Inovativni in visoko usposobljeni kadri lahko pripomorejo k uspešnemu delovanju potrebnih uradov, tržni konkurenčnosti industrije in razvoju univerzitetnega šolstva samega.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
