Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Farmakologija in farmakogenomika

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.03.00  Medicina  Nevrobiologija   
1.05.00  Naravoslovje  Biokemija in molekularna biologija   

Koda Veda Področje
B007  Biomedicinske vede  Medicina (človek in vretenčarji) 

Koda Veda Področje
3.01  Medicinske in zdravstvene vede  Temeljna medicina 
1.06  Naravoslovne vede  Biologija 
Ključne besede
farmakologija, tarče za zdravila, zdravila, farmakogenomika,biološka zdravila; kronične imunske bolezni; molekularni biooznačevalci;
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
5.658,89
A''
558,15
A'
2.227,35
A1/2
3.494,72
CI10
14.983
CImax
3.277
h10
40
A1
19,22
A3
11,15
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 28. maj 2023; A3 za obdobje 2017-2021
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  505  16.270  15.222  30,14 
Scopus  491  17.901  16.748  34,11 
Raziskovalci (33)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  33666  dr. Vojko Berce  Medicina  Raziskovalec  2018 - 2021  211 
2.  55276  Petra Berlak    Tehnični sodelavec  2021 
3.  29835  dr. Tomaž Budefeld  Medicina  Raziskovalec  2019 - 2023  88 
4.  36896  Barbara Buh    Tehnični sodelavec  2018 
5.  36818  dr. Helena Sabina Čelešnik  Naravoslovje  Raziskovalec  2018 - 2021  60 
6.  10990  dr. Katarina Černe  Medicina  Raziskovalec  2018 - 2023  102 
7.  26446  dr. Barbara Dariš  Naravoslovje  Raziskovalec  2018 - 2023  51 
8.  17939  Nevenka Dolžan    Tehnični sodelavec  2018 - 2023 
9.  08313  dr. Ilonka Ferjan  Medicina  Raziskovalec  2018 - 2023  70 
10.  22621  dr. Polonca Ferk  Medicina  Raziskovalec  2018  138 
11.  26010  dr. Boris Gole  Naravoslovje  Raziskovalec  2018 - 2021  59 
12.  33268  dr. Mario Gorenjak  Naravoslovje  Raziskovalec  2019 - 2021  144 
13.  34478  dr. Larisa Goričan  Medicina  Raziskovalec  2018 - 2021  25 
14.  17937  Matjaž Hrovat    Tehnični sodelavec  2018 - 2023 
15.  17940  Marjetka Jakomin    Tehnični sodelavec  2018 - 2023 
16.  39240  dr. Gregor Jezernik  Medicina  Raziskovalec  2018 - 2021  29 
17.  35232  Staša Jurgec  Medicina  Raziskovalec  2018 - 2023  18 
18.  17935  Jožica Košir    Tehnični sodelavec  2018 - 2023 
19.  01846  dr. Gordana Koželj  Medicina  Tehnični sodelavec  2018 - 2020  106 
20.  56728  Andreja Kralj    Tehnični sodelavec  2022 - 2023 
21.  17936  Mojca Kranjec    Tehnični sodelavec  2018 - 2023 
22.  55936  Martina Krušič  Medicina  Mladi raziskovalec  2021 
23.  08095  dr. Mojca Kržan  Medicina  Vodja  2018 - 2023  265 
24.  15536  dr. Metoda Lipnik Štangelj  Medicina  Raziskovalec  2018 - 2023  203 
25.  26511  dr. Mitja Martelanc  Naravoslovje  Raziskovalec  2018  63 
26.  16340  dr. Uroš Potočnik  Medicina  Raziskovalec  2018 - 2021  593 
27.  28417  dr. Katja Repnik  Medicina  Raziskovalec  2018 - 2019  132 
28.  53471  Vesna Sočan  Medicina  Mladi raziskovalec  2019 - 2023 
29.  29750  dr. Janez Šimenc  Medicina  Raziskovalec  2018 - 2020  24 
30.  10974  dr. Irena Zajc  Naravoslovje  Raziskovalec  2021 - 2023  134 
31.  22072  dr. Tomaž Zupanc  Medicina  Raziskovalec  2018 - 2023  175 
32.  35388  dr. Mateja Zupin  Medicina  Raziskovalec  2019 - 2021  23 
33.  29416  dr. Lovro Žiberna  Medicina  Raziskovalec  2018 - 2023  233 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  45.192 
2.  2334  Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta  Maribor  5089638048  16.440 
Povzetek
Farmakologija je znanstveno področje, ki se ukvarja s preučevanjem delovanja učinkovin na biološke sisteme. Velik izziv za prihodost farmakoterapije predstavljajo proteinske tarče, ki so pomembne pri določeni bolezni, vendar za njih še nismo razvili zdravil. Hkrati pa so zanimivi tudi novi učinki (želeni, neželeni) zdravil, ki so že v terapevtski rabi – le-te lahko uporabimo za nove indikacije ali pa jih iz varnostnih razlogov omejimo. Tarče delovanja zdravil se lahko sčasoma spremenijo zaradi staranja, oksidativnega stresa, hipoksije, napredovanja kronične bolezni, kronične izpostavljenosti zdravilom ali številnim okoljskim toksinom. Sprememba tarče lahko spremeni vezavno afiniteto predpisanega zdravila. Namen našega dela so raziskave, ki preučujejo vpliv učinkovin na i) sproščanje in privzem mediatorjev in ligandov; ii) raziskave, ki bodo natančno opredelile odnos med receptorjem in ligandom ter pomen vodikovih vezi pri tem; iii) raziskave, ki bodo razložile vpliv učinkovin na induciranje in preprečevanje vnetja, oksidativnega stresa in celične smrti (apoptoza, nekroptoza, nekroza); iv) raziskave, ki bodo usmerje v možnosti farmakološke modulacije biooznačevalcev staranja, degenerativnih bolezni in raka; v) raziskave, ki bodo usmerjene v »drug-repurposing« zaradi povečanja endogenih oksidantov v serumu. Farmakogenomika: Cilj študije je opisati molekularne mehanizme, ki prispevajo k neodzivnosti na zdravljenje z biološkimi zdravili bolnikov s kroničnimi imunskimi boleznimi,rakom; odkritju molekularno genetskih biooznačevalcev, ki lahko napovedo odziv na biološko zdravljenje in bi se uporabili za individualizirano zdravljenje. Najprej se bomo osredotočili na anti-TNF zdravljenje bolnikov s Crohnovo boleznijo (CB) in revmatoidnim artritisom (RA). Integracija genetskih (NGS, genotipizacija), ekspresijskih (RNAseq), proteomskih, epigenetskih (DNA in histonska modifikacija) in regulatornih (profili ne-kodirajoče RNA, variante izrezovanja) podatkov z bioinformatskimi orodji (genska ontologija - GO) bo zagotovila identifikacijo in opis bioloških poti, ki so pomembne za odziv na biološko zdravljenje. Naša študija je izvedljiva, saj smo že razvili obsežno biobanko, ki vključuje eno izmed največjih svetovnih zbirk DNA/RNA/proteinskih vzorcev za kronične imunske bolezni (600 KVČB, 300 RA, 200 multipla skleroza, 350 astma) in rak (rak dojke, rak glave in vratu, rak debelega črevesa in danke). Biobanka je opremljena z obsežnimi kliničnimi podatki bolnikov vključenih v študijo, vključno s podatki o poteku in odzivu na zdravljenje. Zanimiv del naše biobanke vsebuje RNA vzorce podskupine CB bolnikov, ki so neodzivni na standardno terapijo in za katere smo biološke vzorce in podatke o odzivu zbirali med zdravljenjem z anti-TNF (pred začetkom zdravljenje- 0. teden, 4., 12. 20. in 30. teden). Iz primerjave med profili genske ekspresije bolnikov na anti-TNF terapiji (TNF inhibicija in vivo) in RNA vzorcev pridobljenih iz zdravljenih celičnih kultur ter linij (TNF inhibicija in vitro), pričakujemo zanimiva nova odkritja.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalna skupina P3-067 je že v osnovi interdisciplinarno zasnovana. Obe področji bazična farmakologija in farmakogenomika sta del nekliničnih (bio)medicinskih raziskav (translacijsko področje T2), kot je razvidno iz publikacij pa sodelujemo tako z bazičnimi (translacijsko področje T1) in kliničnimi raziskovalci (translacijsko področje T3) . Povezave znotraj in zunaj raziskovalne skupine  omogočajo ne le hitrejši razvoj obeh področij ter posledično hitrejši razvoj novih zdravil, bioloških zdravil, novih diagnostičnih sredstev in načinov zdravljenja temveč tudi hitrejši prenos rezultatov v klinično prakso.  Rezultati predlaganega raziskovalnega programa bodo pojasnili učinke in mehanizme delovanja endogenih in eksogenih preiskovanih snovi: nevrotransmitorjev (npr. histamin), modulatorjev (bilirubin, citokini) in toksinov (etanol) na organizem v različnih stanjih in fizioloških oziroma patofizioloških razmerah. Nekateri od rezultatov bodo pokazali nove možnost uporabe že znanih farmakološko aktivnih substanc v klinični praksi (protivnetna zdravila, zdravil z delovanjem na osrednje živčevje), drugi na možnost razvoja novih zdravil z določenim, želenim učinkom (nootropiki in uspavala, ki ne povzročajo tolerance). Interdisciplinarno povezovanje farmakologije in farmakogenomike predstavlja novo dodano vrednost za učinkovitost in raziskovalne rezultate obeh področij. Precejšen del farmakoloških raziskav je še vedno usmerjen v preučevanje mest delovanja zdravil v osrednjem živčevju in zdravil, ki učinkujejo v osrednjem živčevju (psihoaktivna zdravila, nootropiki, uspavala) ter zdravil oz. postopkov, ki preprečujejo avtooksidacijo in posledično degeneracijo v osrednjem živčevju in kardiovaskularnem sistemu, kar je v skladu z evropsko prioriteto raziskav.
Pomen za razvoj Slovenije
Zdravilo je pripravek, ki se uporablja za zdravljenje, lajšanje, preprečevanje ali diagnostiko bolezni. Pravilna raba zdravil je omejila pojavljanje določenih bolezni, izboljšala preživetje in povečala kvaliteto življenja. Zdravila so bistveno podaljšala življenjsko dobo ljudi v preteklem stoletju in so eden najcenejših ukrepov v medicini. Raziskovanje lastnosti obstoječih in morebitnih novih zdravil, njihovih mest delovanja ter kazalnikov, ki se pojavijo ob in med zdravljenjem povečuje znanje, ki ga raziskovalci posredujemo študentom medicine, dentalne medicine, farmacije in zdravstvenih ved. Omogoča nam zadosti široko razgledanost, da kompetentno sodelujemo pri ocenjevanju dokumentacije, ki jo proizvajalci zdravil posredujejo Evropski in Slovenski agenciji za zdravila ter s svojim delom bolnikom zagotavljamo kvalitetna, učinkovita in varna zdravila.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno