Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Farmakologija in farmakogenomika

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.03.00  Medicina  Nevrobiologija   
1.05.00  Naravoslovje  Biokemija in molekularna biologija   

Koda Veda Področje
B007  Biomedicinske vede  Medicina (človek in vretenčarji) 

Koda Veda Področje
3.01  Medicinske in zdravstvene vede  Temeljna medicina 
1.06  Naravoslovne vede  Biologija 
Ključne besede
farmakologija, tarče za zdravila, zdravila, farmakogenomika,biološka zdravila; kronične imunske bolezni; molekularni biooznačevalci;
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
5.923,85
A''
433,86
A'
2.174,1
A1/2
3.819,31
CI10
16.233
CImax
3.348
h10
41
A1
20,05
A3
5,75
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 24. april 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  527  17.376  16.253  30,84 
Scopus  512  18.000  16.784  32,78 
Raziskovalci (34)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  33666  dr. Vojko Berce  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2018 - 2021  227 
2.  55276  Petra Berlak    Tehnični sodelavec  2021 
3.  29835  dr. Tomaž Budefeld  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2019 - 2024  92 
4.  36896  Barbara Buh    Tehnični sodelavec  2018 
5.  36818  dr. Helena Sabina Čelešnik  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2018 - 2021  61 
6.  10990  dr. Katarina Černe  Nevrobiologija  Raziskovalec  2018 - 2024  104 
7.  26446  dr. Barbara Dariš  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2018 - 2024  55 
8.  17939  Nevenka Dolžan    Tehnični sodelavec  2018 - 2024 
9.  08313  dr. Ilonka Ferjan  Nevrobiologija  Raziskovalec  2018 - 2024  74 
10.  22621  dr. Polonca Ferk  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2018  142 
11.  26010  dr. Boris Gole  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2018 - 2021  74 
12.  33268  dr. Mario Gorenjak  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2019 - 2021  164 
13.  34478  dr. Larisa Goričan  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2018 - 2021  35 
14.  17937  Matjaž Hrovat    Tehnični sodelavec  2018 - 2024 
15.  17940  Marjetka Jakomin    Tehnični sodelavec  2018 - 2024 
16.  39240  dr. Gregor Jezernik  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2018 - 2021  39 
17.  35232  dr. Staša Jurgec  Medicina  Raziskovalec  2018 - 2024  19 
18.  17935  Jožica Košir    Tehnični sodelavec  2018 - 2024 
19.  01846  dr. Gordana Koželj  Nevrobiologija  Tehnični sodelavec  2018 - 2020  107 
20.  56728  Andreja Kralj    Tehnični sodelavec  2022 - 2024 
21.  17936  Mojca Kranjec    Tehnični sodelavec  2018 - 2024 
22.  55936  Martina Krušič  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec  2021  10 
23.  08095  dr. Mojca Kržan  Nevrobiologija  Vodja  2018 - 2024  271 
24.  15536  dr. Metoda Lipnik Štangelj  Nevrobiologija  Raziskovalec  2018 - 2024  207 
25.  26511  dr. Mitja Martelanc  Kemija  Raziskovalec  2018  72 
26.  58134  Sara Polajžer  Nevrobiologija  Mladi raziskovalec  2023 - 2024 
27.  16340  dr. Uroš Potočnik  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2018 - 2021  630 
28.  28417  dr. Katja Repnik  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2018 - 2019  132 
29.  53471  Vesna Sočan  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2024 
30.  29750  dr. Janez Šimenc  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2018 - 2020  25 
31.  10974  dr. Irena Zajc  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2021 - 2024  134 
32.  22072  dr. Tomaž Zupanc  Medicina  Raziskovalec  2018 - 2024  191 
33.  35388  dr. Mateja Zupin  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2019 - 2021  26 
34.  29416  dr. Lovro Žiberna  Nevrobiologija  Raziskovalec  2018 - 2024  245 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  48.238 
2.  2334  Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta  Maribor  5089638048  16.526 
Povzetek
Farmakologija je znanstveno področje, ki se ukvarja s preučevanjem delovanja učinkovin na biološke sisteme. Velik izziv za prihodost farmakoterapije predstavljajo proteinske tarče, ki so pomembne pri določeni bolezni, vendar za njih še nismo razvili zdravil. Hkrati pa so zanimivi tudi novi učinki (želeni, neželeni) zdravil, ki so že v terapevtski rabi – le-te lahko uporabimo za nove indikacije ali pa jih iz varnostnih razlogov omejimo. Tarče delovanja zdravil se lahko sčasoma spremenijo zaradi staranja, oksidativnega stresa, hipoksije, napredovanja kronične bolezni, kronične izpostavljenosti zdravilom ali številnim okoljskim toksinom. Sprememba tarče lahko spremeni vezavno afiniteto predpisanega zdravila. Namen našega dela so raziskave, ki preučujejo vpliv učinkovin na i) sproščanje in privzem mediatorjev in ligandov; ii) raziskave, ki bodo natančno opredelile odnos med receptorjem in ligandom ter pomen vodikovih vezi pri tem; iii) raziskave, ki bodo razložile vpliv učinkovin na induciranje in preprečevanje vnetja, oksidativnega stresa in celične smrti (apoptoza, nekroptoza, nekroza); iv) raziskave, ki bodo usmerje v možnosti farmakološke modulacije biooznačevalcev staranja, degenerativnih bolezni in raka; v) raziskave, ki bodo usmerjene v »drug-repurposing« zaradi povečanja endogenih oksidantov v serumu. Farmakogenomika: Cilj študije je opisati molekularne mehanizme, ki prispevajo k neodzivnosti na zdravljenje z biološkimi zdravili bolnikov s kroničnimi imunskimi boleznimi,rakom; odkritju molekularno genetskih biooznačevalcev, ki lahko napovedo odziv na biološko zdravljenje in bi se uporabili za individualizirano zdravljenje. Najprej se bomo osredotočili na anti-TNF zdravljenje bolnikov s Crohnovo boleznijo (CB) in revmatoidnim artritisom (RA). Integracija genetskih (NGS, genotipizacija), ekspresijskih (RNAseq), proteomskih, epigenetskih (DNA in histonska modifikacija) in regulatornih (profili ne-kodirajoče RNA, variante izrezovanja) podatkov z bioinformatskimi orodji (genska ontologija - GO) bo zagotovila identifikacijo in opis bioloških poti, ki so pomembne za odziv na biološko zdravljenje. Naša študija je izvedljiva, saj smo že razvili obsežno biobanko, ki vključuje eno izmed največjih svetovnih zbirk DNA/RNA/proteinskih vzorcev za kronične imunske bolezni (600 KVČB, 300 RA, 200 multipla skleroza, 350 astma) in rak (rak dojke, rak glave in vratu, rak debelega črevesa in danke). Biobanka je opremljena z obsežnimi kliničnimi podatki bolnikov vključenih v študijo, vključno s podatki o poteku in odzivu na zdravljenje. Zanimiv del naše biobanke vsebuje RNA vzorce podskupine CB bolnikov, ki so neodzivni na standardno terapijo in za katere smo biološke vzorce in podatke o odzivu zbirali med zdravljenjem z anti-TNF (pred začetkom zdravljenje- 0. teden, 4., 12. 20. in 30. teden). Iz primerjave med profili genske ekspresije bolnikov na anti-TNF terapiji (TNF inhibicija in vivo) in RNA vzorcev pridobljenih iz zdravljenih celičnih kultur ter linij (TNF inhibicija in vitro), pričakujemo zanimiva nova odkritja.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalna skupina P3-067 je že v osnovi interdisciplinarno zasnovana. Obe področji bazična farmakologija in farmakogenomika sta del nekliničnih (bio)medicinskih raziskav (translacijsko področje T2), kot je razvidno iz publikacij pa sodelujemo tako z bazičnimi (translacijsko področje T1) in kliničnimi raziskovalci (translacijsko področje T3) . Povezave znotraj in zunaj raziskovalne skupine  omogočajo ne le hitrejši razvoj obeh področij ter posledično hitrejši razvoj novih zdravil, bioloških zdravil, novih diagnostičnih sredstev in načinov zdravljenja temveč tudi hitrejši prenos rezultatov v klinično prakso.  Rezultati predlaganega raziskovalnega programa bodo pojasnili učinke in mehanizme delovanja endogenih in eksogenih preiskovanih snovi: nevrotransmitorjev (npr. histamin), modulatorjev (bilirubin, citokini) in toksinov (etanol) na organizem v različnih stanjih in fizioloških oziroma patofizioloških razmerah. Nekateri od rezultatov bodo pokazali nove možnost uporabe že znanih farmakološko aktivnih substanc v klinični praksi (protivnetna zdravila, zdravil z delovanjem na osrednje živčevje), drugi na možnost razvoja novih zdravil z določenim, želenim učinkom (nootropiki in uspavala, ki ne povzročajo tolerance). Interdisciplinarno povezovanje farmakologije in farmakogenomike predstavlja novo dodano vrednost za učinkovitost in raziskovalne rezultate obeh področij. Precejšen del farmakoloških raziskav je še vedno usmerjen v preučevanje mest delovanja zdravil v osrednjem živčevju in zdravil, ki učinkujejo v osrednjem živčevju (psihoaktivna zdravila, nootropiki, uspavala) ter zdravil oz. postopkov, ki preprečujejo avtooksidacijo in posledično degeneracijo v osrednjem živčevju in kardiovaskularnem sistemu, kar je v skladu z evropsko prioriteto raziskav.
Pomen za razvoj Slovenije
Zdravilo je pripravek, ki se uporablja za zdravljenje, lajšanje, preprečevanje ali diagnostiko bolezni. Pravilna raba zdravil je omejila pojavljanje določenih bolezni, izboljšala preživetje in povečala kvaliteto življenja. Zdravila so bistveno podaljšala življenjsko dobo ljudi v preteklem stoletju in so eden najcenejših ukrepov v medicini. Raziskovanje lastnosti obstoječih in morebitnih novih zdravil, njihovih mest delovanja ter kazalnikov, ki se pojavijo ob in med zdravljenjem povečuje znanje, ki ga raziskovalci posredujemo študentom medicine, dentalne medicine, farmacije in zdravstvenih ved. Omogoča nam zadosti široko razgledanost, da kompetentno sodelujemo pri ocenjevanju dokumentacije, ki jo proizvajalci zdravil posredujejo Evropski in Slovenski agenciji za zdravila ter s svojim delom bolnikom zagotavljamo kvalitetna, učinkovita in varna zdravila.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno