Projekti / Programi
Rak glave in vratu - analiza bioloških značilnosti in poskus izboljšanja zdravljenja
01. julij 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.04.00 |
Medicina |
Onkologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B200 |
Biomedicinske vede |
Citologija, onkologija, kancerologija |
rak glave in vratu, molekularni markerji, slikovno-citometrična analiza, kemoterapija, radioterapija, posledice zdravljenja, preživetje
Raziskovalci (10)
Organizacije (2)
Povzetek
Izhodišča: Rak glave in vratu je heterogeno obolenje, zato je nenehno iskanje dejavnikov, ki opredeljujejo agresivnost bolezni pri posameznem bolniku, nujno in razumljivo. Enako velja za vrednostenje učinkovitosti novih načinov ali kombinacij zdravljenja, saj so uspehi zdravljenja bolnikov z neoperabilnim ploščatoceličnim karcinomom glave in vratu kot tudi bolnikov s sicer operabilnimi tumorji tega področja, ki za operacijo niso sposobni ali pa jo odklonijo, nezadovoljivi.
Cilji raziskave: V prvem, predkliničnem delu raziskave nameravajo avtorji v tkivu primarnih tumorjev in regionalnih zasevkov bolnikov, zdravljenih v okviru kliničnega dela raziskave: (1) z imunohistokemično in imunocitokemično analizo določiti ekspresijo nekaterih molekularnih markerjev; ter (2) s slikovno-citometrično analizirati vsebnost DNA in značilnosti strukture in organizacije jedrnega kromatina. Cilj te analize je identifikacija tistih bioloških značilnosti tumorja, ki opredeljujejo stopnjo agresivnosti bolezni oz. napovedujejo učinkovitost preučevanega režima zdravljenja. V drugem, kliničnem delu raziskave nameravajo avtorji opredeliti toksičnost in učinkovitost režima konkomitantne kemoradioterapije: (1) z Mitomycinom C in Cisplatinom v skupini bolnikov z neoperabilnimi tumorji (raziskava faze II); (2) s Cisplatinom in sočasnim vdihavanjem karbogena v skupini bolnikov z operabilnimi tumorji, ki pa so operacijo odklonili ali zanjo niso sposobni in bi ta zahtevala odstranitev grla (raziskava faze I-II). Poleg teg bomo z ultrazvočno doplersko preiskavo vratnega žilja določili delež bolnikov, pri katerih agresivna onkološka terapija poveča možnost cerebrovaskularnega inzulta in jim s tem omogočiti profilaktično terapijo.
Pomen za razvoj znanosti
V okviru programa izvedene raziskave so: 1. pripomogle k boljšemu razumevanju biologije raka glave in vratu, ki je eden ključnih dejavnikov pri kreiranju novih, bolj učinkovitih pristopov k zdravljenju te bolezni; 2. dodatno razširile vedenje o terapevtskih (z)možnostih pri ploščatoceličnem karcinomu in nekaterih redkih rakih področja glave in vratu. Rezultati kliničnega dela raziskovalnega programa imajo vpliv na doktrinarne smernice za zdravljenje te bolezni v Sloveniji; 3. razširile vedenje o pogostnosti, stopnji in dinamiki razvoja akutnih in poznih posledic agresivnega onkološkega zdravljenja in s tem omogočile razmislek o uvedbi ustrezne podporne in profilaktične terapije oziroma o sprejemljivosti preučevanega zdravljenja. V vseh primerih (točke 1-3) so rezultati vsekakor zanimivi tudi za širšo (tujo) strokovno javnost kar dokazujejo že publicirana dela.
Pomen za razvoj Slovenije
Predpogoj za t.i. individualno obravnavo bolnikov je čim bolj natančna opredelitev bioloških značilnosti tumorja pri vsakem posamezniku. Pomembno je namreč, da bolnikov z bolj agresivno obliko bolezni ne zdravimo premalo intenzivno (in tvegamo, da se bolezne ponovi) oziroma da tistih drugih ne zdravimo pretirano agresivno (in tvegamo nastanek toksičnih poškodb). Evaluacije predlaganih radio(kemo)terapevtskih protokolov predstavljajo dodaten korak k bolj individualni obravnavi bolnikov oziroma dodaten terapevtski program, ki ga nudimo skupini bolnikov z izrazito slabo prognozo. Podrobnejša analiza prospektivno beleženih stranskih učinkov zdravljenja v izvedenih protokolih daje osnovo za izdelavo smernic za uvedbo profilaktične oziroma podporne terapije in za razmislek o drugih (manj toksičnih a primerljivo učinkovitih) načinih zdravljenja. Z razširitvijo oziroma posodobitvijo terapevtske ponudbe z mnogo intenzivnejšimi in kompleksnimi protokoli, ki pomeni večjo konkurenčno sposobnost domače onkološke srenje (glede na tujino), je povezana zahteva po povečanju števila zdravniškega in negovalnega kadra (zaradi zahtevne diagnostike in izvedbe zdravljenja ter obvladovanja stranskih učinkov) in nadgradnja njegove izobrazbene strukture, tehnološko prestrukturiranje dejavnosti (predvsem diagnostične in radioterapevtske) in uvedba novih tehnologij (MR, CT, PET, 3D-obsevanje). Z osveščanjem prebivalstva (internet, civilna združenja bolnikov) se opazno spremenja odnos in zavedanje civilne družbe o nevarnosti te vrste raka in težavah pri njegovem zdravljenju, kar spodbuja (dodatno) razvoj nekaterih socialnih dejavnosti (npr. prostovoljci, patronaža, centri za socialno delo). Preko pedagoške aktivnosti članov programske skupine na dodiplomski in predvsem na podiplomski ter specialistični ravni se krepi seznanjanje aktualnih in bodočih strokovnjakov s samo boleznijo in možnostmi njenega zdravljenja. Končni rezultat teh prizadevanj je več ozdravljenih bolnikov in s tem dvig obče kvalitete življenja v tej populaciji. Vsako novo spoznanje domačih raziskovalcev bodisi s področja biologije tumorjev bodisi klinično orientiranih vsebin programa, ki najde potrditev v tujini, utrjuje samozavest avtorjev in prispeva k utrjevanju nacionalne identitete.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
