Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Rak glave in vratu - analiza bioloških značilnosti in poskus izboljšanja zdravljenja

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.04.00  Medicina  Onkologija   

Koda Veda Področje
B000  Biomedicinske vede   

Koda Veda Področje
3.02  Medicinske in zdravstvene vede  Klinična medicina 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (20)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  36160  dr. Aleksandar Aničin  Onkologija  Raziskovalec  2014 - 2018  123 
2.  18297  mag. Marta Dremelj  Onkologija  Tehnični sodelavec  2018  36 
3.  16048  dr. Igor Fajdiga  Onkologija  Raziskovalec  2014 - 2018  113 
4.  36605  dr. Aleš Grošelj  Onkologija  Tehnični sodelavec  2018  154 
5.  10946  dr. Irena Hočevar Boltežar  Onkologija  Raziskovalec  2014 - 2018  511 
6.  18300  mag. Katarina B. Karner  Onkologija  Tehnični sodelavec  2018  36 
7.  16229  dr. Viljem Kovač  Medicina  Raziskovalec  2014 - 2018  297 
8.  38225  dr. Martina Nikšić Žakelj  Medicina  Mladi raziskovalec  2015 - 2018  25 
9.  20052  dr. Irena Oblak  Onkologija  Raziskovalec  2014 - 2018  301 
10.  12531  dr. Primož Peterlin  Onkologija  Raziskovalec  2014 - 2015  133 
11.  21713  dr. Nada Rotovnik Kozjek  Onkologija  Raziskovalec  2014 - 2018  918 
12.  14576  dr. Primož Strojan  Onkologija  Vodja  2014 - 2018  805 
13.  36114  Robert Šifrer  Onkologija  Raziskovalec  2018  119 
14.  33508  dr. Katarina Šurlan Popović  Nevrobiologija  Raziskovalec  2014 - 2018  264 
15.  21748  dr. Vaneja Velenik  Onkologija  Raziskovalec  2014 - 2018  257 
16.  21698  mag. Ilija Vojvodić  Sistemi in kibernetika  Tehnični sodelavec  2014 - 2018  11 
17.  07750  dr. Matjaž Zwitter  Onkologija  Raziskovalec  2014 - 2018  384 
18.  02132  dr. Miha Žargi  Onkologija  Raziskovalec  2014 - 2018  392 
19.  20478  Tatjana Železnik    Tehnični sodelavec  2014 - 2018 
20.  21747  Barbara Žumer  Onkologija  Tehnični sodelavec  2018  12 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0302  ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA  Ljubljana  5055733000  15.468 
2.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  77.458 
Povzetek
Raziskovalni program vključuje 4 sklope tem, ki obravnavajo v literaturi še nedorečene ali nove probleme, pomembne za obravnavo bolnikov z rakom glave in vratu (RGV).   1. sklop: Novi pristopi k zdravljenju Raziskave so usmerjene v prepoznavo bolnikov, ki so kandidati za zdravljenje s posameznimi terapevtskimi programi, in v uvedbo nove metode zdravljenja. Tema 1: Ovrednotenje kožne reakcije (izpuščaja) po tarčni terapiji s cetuksimabom in radioterapiji kot napovednega kazalca učinkovitosti tovrstnega zdravljenja (prospektivna klinična raziskava faze II). Tema 2: Vrednotenje sprememb MR- difuzijskih in perfuzijskih parametrov med radiokemoterapijo kot kazalcev za napoved zgodnjega odgovora tumorjev na zdravljenje (prospektivna klinična raziskava). Tema 3: Ocen možnosti uporabe elektrokemoterapije kot novega načina zdravljenja izbranih tumorjev področja glave in vratu (prospektivna pilotna raziskava faze I-II).   2. sklop: Posledice onkološkega zdravljenja Raziskave so usmerjene v analizo funkcijskih okvar organov zgornjih dihal in prebavil (dihanje, požiranje, govor) po onkološkem zdravljenju in v oceno možnosti preventive ter rehabilitacije. Tema 1: Sistematična ocena (subjektivna, objektivna) dihanja, požiranja in govora pri bolnikih, zdravljenih zaradi RGV, z analizo dejavnikov vpliva na te funkcije (prospektivna klinična raziskava). Tema 2: Možnosti preventive in zgodnje rehabilitacije (simulacijske dozimetrične študije, uvedba in prospektivna evaluacija novih metod).   3. sklop: Človeški virus papiloma (HPV) Raziskave so usmerjene v celostno oceno (epidemiološko, klinično) problema HPV-pozitivnih RGV v Sloveniji in v ugotavljanje možnosti za modifikacijo terapevtskih programov na predklinični ravni. Tema 1: Ocena epidemiološkega stanja in klinična ocena vplivov HPV-pozitivnih RGV v slovenski populaciji (epidemiološka analiza podatkov Registra raka za Slovenija in retrospektivna klinična in histopatološka študija). Tema 2: Ocena možnosti za znižanje intenzivnosti nekirurškega zdravljenja HPV-pozitivnih RGV v klinično relevantnih pogojih (raziskava in vitro in in vivo).   4. sklop: Stanje prehranjenosti Raziskave so usmerjene v preučevanje odnosa med stanjem prehranjenosti in učinkovitostjo/toksičnostjo onkološkega zdravljenja ter oceno metod za prepoznavo in napoved razvoja podhranjenosti. Tema 1: Ocena vpliva prehranskih dejavnikov na učinkovitost in toksičnost onkološkega zdravljenja (prospektivna kohortna raziskava); Tema 2: Primerjava različnih metod za prepoznavo in napoved razvoja različnih stanj podhranjenosti pri bolnikih z RGV(prospektivna klinična raziskava).
Pomen za razvoj znanosti
V okviru programa načrtovane raziskave so pomembni za razvoj znanosti: 1. Novi pristopi k zdravljenju: Ugotavljanje napovedne vloge kožne reakcije na cetuksimab (Tema 1) in ocena zgodnjega odgovora tumorja na zdravljenje z radiokemoterapijo z MR-difuzijo in perfuzijo (Tema 2) sta v znanstvenem pogledu originalna pristopa k problemu t.i. personalizirane medicine. Samo predhodna/zgodnja identifikacija bolnikov, ki so kandidati za posamezno vrsto zdravljenja (ker bo pri njih učinek določenega zdravljenja največji oz. ga ne bo in jih je potrebno zdraviti drugače), omogoča optimalno izkoriščenost terapevtskih zmogljivosti in najboljše razmerje učinek/toksičnost za posameznega bolnika. Elektrokemoterapija (Tema 3) pri raku glave in vratu ni uveljavljena metoda zdravljenja. Analiza možnosti uporabe pri tej vrsti raka predstavlja originalen prispevek k znanosti. 2. Posledice onkološke terapije Prospektivnih, sistematičnih in večdimenzionalnih analiz funkcionalnih parametrov dihanja, požiranja in govora v ustreznih homogenih skupinah onkoloških bolnikov bo omogočila podron vpogled v poškodbe, povzročene z maligno boleznijo in tudi različnimi vrstami zdravljenja, kar je v literaturi zapostavljena tema (Tema 1). Enako velja za simulacijske študije dozne porazdelitve (Tema 2). S tem bomo pridobili pomembne podatke, ki bodo služili kot objektivna osnova za načrtovanje preventivnih ukrepov in rehabilitacije. 3. Humani virus papiloma (HPV) HPV predstavlja kot eden najpomembnejših etioloških dejavnikov pri ploščatoceličnem karcinomu glave in vratu, predvsem orofarinksa, in kot vzročni dejavnik modulacije odgovora tumorjev na zdravljenje, eno osrednjih raziskovalnih tem v onkologiji raka in vratu. Epidemiološki in klinično-histopatološki posnetek stanja v Sloveniji (Tema 1) bo prispeval manjkajoče podatke v evropsko zbirko podatkov. Predklinična raziskava o vzrokih za povečano občutljivost HPV-pozitivnih tumorjev na nekirurške načine zdravljenja in možnostih za modulacijo intenzivnosti obstoječih nekirurških terapij (Tema 2) pa predstavlja originalen prispevek k raziskavi ene najbolj aktualnih tematik ta hip. 4. Stanje prehranjenosti Raziskava odnosa med stanjem prehranjenosti in učinki onkološkega zdravljenja (Tema 1) je usmerjena v prepoznavo dejavnikov stanja prehranjenosti, ki napovedujejo uspešno izpeljavo načrtovanega zdravljenja v pogledu intenzivnosti (in s tem učinkovitosti) in toksičnosti (sprejemljivosti). S tega gledišča sodi raziskava v področje personalizacije zdravljenja. Primerjava različnih načinov za prepoznavo in napoved različnih stanj podhranjenosti (Tema 2) je prav tako originalen prispevek k znanosti s področja prehrane. Predvidevamo, da bodo rezultati raziskave omogočili zgodnjo (pravočasno, tj. že pred zdravljenjem) identifikacijo bolnikov, ki potrebujejo intenzivnejše prehransko svetovanje in podporo.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskave, ki so usmerjene v individualno obravnavo bolnikov (ocena zgodnjega odgovora tumorja na zdravljenje na osnovi kožne reakcije na cetuksimab oz. MR-difuzije in perfuzije), omogočajo bolj ciljano, posamezniku prilagojeno zdravljenje. Pomembno je namreč, da bolnikov z bolj agresivno obliko bolezni ne zdravimo premalo intenzivno ali z neučinkovitimi načini (in tvegamo, da se bolezen ponovi) oziroma da drugih ne zdravimo pretirano agresivno (in tvegamo nastanek hujših posledic zdravljenja). Tudi raziskave na področju stanja prehranjenosti bolnikov oz. vplivov le-tega na izid zdravljenja omogočajo boljšo selekcijo bolnikov za posamezna zdravljenja. Elektrokemoterapija bo – v kolikor se bo izkazala kot učinkovita in varna – lahko predstavljala dodatno terapevtsko možnost za izbrano skupino bolnikov. Prospektivno beleženje in podrobna analiza učinkov zdravljenja na dihanje, požiranje in govor daje osnovo za izdelavo smernic za uvedbo preventivnih ukrepov, zgodnje rehabilitacije in ustrezne podporne terapije, kar bo bolnikom olajšalo soočanje z boleznijo in zdravljenje. Z oceno stanja okužbe s HPV pri bolnikih z rakom glave in vratu v Sloveniji bomo dobili celosten vpogled v to problematiko na državni ravni. Za to raziskavo lahko torej trdimo, da je nacionalnega pomena.   Razširitev oziroma posodobitev diagnostične in terapevtske ponudbe z bolj usmerjenimi (na posamezne ciljne skupine bolnikov) in kompleksnimi protokoli pomeni večjo konkurenčno sposobnost domače onkološke srenje (glede na tujino). S tem je povezana zahteva po povečanju števila zdravniškega, negovalnega in drugega strokovnega kadra (zaradi zahtevne diagnostike in izvedbe zdravljenja ter obvladovanja stranskih učinkov), nadgradnja njegove izobrazbene strukture, tehnološko prestrukturiranje dejavnosti (predvsem diagnostične in radioterapevtske) in uvedba/širša dostopnost novih tehnologij (MR, CT, PET, sodobnih tehnik obsevanja). Aktivnosti članov programske skupine, usmerjene v osveščanje laičnega prebivalstva (internetne vsebine, predavanja, svetovanje/sodelovanje z laičnimi združenji bolnikov) bodo prispevale k spreminjanju odnosa in zavedanja civilne družbe o nevarnosti te vrste raka in težavah pri njegovem zdravljenju, kar bo spodbudilo razvoj nekaterih socialnih dejavnosti (npr. prostovoljci, patronaža, centri za socialno delo). Pedagoška aktivnost članov programske skupine na dodiplomski in podiplomski ravni (akademski, specialistični) bo poglobila znanje aktualnih in bodočih strokovnjakov o bolezni in možnostih njenega zdravljenja. Končni rezultat teh prizadevanj naj bi bilo več ozdravljenih bolnikov in izboljšanje kakovosti njihovega življenja.   Vsako novo spoznanje domačih raziskovalcev bodisi s področja biologije tumorjev bodisi klinično orientiranih vsebin programa, ki najde potrditev v tujini, utrjuje njihovo samozavest in prispeva k utrjevanju nacionalne identitete.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno