Projekti / Programi
Rak glave in vratu - analiza bioloških značilnosti in poskus izboljšanja zdravljenja
01. januar 2009
- 31. december 2013
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
3.04.00 |
Medicina |
Onkologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
B200 |
Biomedicinske vede |
Citologija, onkologija, kancerologija |
Koda |
Veda |
Področje |
3.02 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Klinična medicina |
rak glave in vratu, molekularni markerji, slikovno-citometrična analiza, kemoterapija, radioterapija, posledice zdravljenja, preživetje
Raziskovalci (15)
Organizacije (2)
Povzetek
Izhodišča: Rak glave in vratu je heterogeno obolenje, zato je nenehno iskanje dejavnikov, ki opredeljujejo agresivnost bolezni pri posameznem bolniku, nujno in razumljivo. Enako velja za vrednostenje učinkovitosti novih načinov ali kombinacij zdravljenja, saj so uspehi zdravljenja bolnikov z neoperabilnim ploščatoceličnim karcinomom glave in vratu kot tudi bolnikov s sicer operabilnimi tumorji tega področja, ki za operacijo niso sposobni ali pa jo odklonijo, nezadovoljivi.
Cilji raziskave: V prvem, predkliničnem delu raziskave nameravajo avtorji v tkivu primarnih tumorjev in regionalnih zasevkov bolnikov, zdravljenih v okviru kliničnega dela raziskave: (1) z imunohistokemično in imunocitokemično analizo določiti ekspresijo nekaterih molekularnih markerjev; ter (2) s slikovno-citometrično analizirati vsebnost DNA in značilnosti strukture in organizacije jedrnega kromatina. Cilj te analize je identifikacija tistih bioloških značilnosti tumorja, ki opredeljujejo stopnjo agresivnosti bolezni oz. napovedujejo učinkovitost preučevanega režima zdravljenja. V drugem, kliničnem delu raziskave nameravajo avtorji opredeliti toksičnost in učinkovitost režima konkomitantne kemoradioterapije: (1) z Mitomycinom C in Cisplatinom v skupini bolnikov z neoperabilnimi tumorji (raziskava faze II); (2) s Cisplatinom in sočasnim vdihavanjem karbogena v skupini bolnikov z operabilnimi tumorji, ki pa so operacijo odklonili ali zanjo niso sposobni in bi ta zahtevala odstranitev grla (raziskava faze I-II). Poleg teg bomo z ultrazvočno doplersko preiskavo vratnega žilja določili delež bolnikov, pri katerih agresivna onkološka terapija poveča možnost cerebrovaskularnega inzulta in jim s tem omogočiti profilaktično terapijo.
Pomen za razvoj znanosti
1 MOLEKULARNI MARKERJI Opredelili smo vlogo cisteinskih proteaz in njihovih inhibitorjev kot napovednih dejavnikov pri PCKGV: kot potencialno najperspektivnejši napovedni dejavnik iz te skupine smo z visoko stopnjo zanesljivosti prepoznali stefin A. Ta ugotovitev je toliko bolj pomembna, ker v skupini rakov glave in vratu trenutno ne obstaja laboratorijski marker, ki bi ga lahko uporabljali za napoved uspešnosti zdravljenja oz. preživetja bolnikov. Imunohistokemično analizo določanja stefina A smo prepoznali kot zanesljivo in najprimernejšo metodo za rutinsko uporabo (v primerjavi z biokemično analizo citosolnih ali serumskih vzorcev). Stefin A se je izkazal tudi kot primeren marker za prepoznavo bolnikov s povišanim tveganjem za ponovitev bolezni na vratu, ki trenutno vsi sodijo v skupino z vmesnim tveganjem (zasevki v bezgavkah na vratu, vendar še brez preraščanja bezgavčne kapsule). Dodatne podatke o agresivnosti maligne bolezni pri posamezniku, ki omogočajo bolj prilagojeno zdravljenje, smo pridobili z raziskavami napovedne vloge citometričnih značilk in CT perfuzisjskih parametrov. 2. RADIOKEMOTERAPIJA Razširili smo vedenje o terapevtskih (z)možnostih pri PCKGV. S kreiranjem podatkovne baze vseh v obdobju 2004-2007 s kurativno RT zdravljenih bolnikov s PCK ustne votline oro-, hipofarinksa in grla v Sloveniji smo ustvarili pomemben vir podatkov, ki je omogočil detajlno analizo uspešnosti zdravljenja teh rakov na področju celotne države. Ugotovili smo odvisnost uspešnosti zdravljenja od načina zdravljenja, intenzivnost dodane kemoterapije in čas čakanja na RT. V predkliničnih raziskavah mehanizmov delovanja vinblastina smo pridobili za klinično rabo pomembne podatke: učinkovitost kombinacije RT/vinblastin je največja, če tumor obsevamo na začetku podaljšane infuzije vinblastina (najverjetneje zaradi prevladujoče vezave na mikrotubule). V sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan smo razvili analitično metodo za merjenje vinblastina v tumorskem tkivu (s tekočinsko kromatografijo/masno spektroskopijo z visoko ločljivostjo), ki omogoča natančno kvantifikacijo vinblastina v bioloških vzorcih. 3. REDKI TUMOJI GLAVE IN VRATU Analiza lastnih rezultatov zdravljenja in primerjava s podatki v literaturi sta nam omogočili izdelavo bolj selektivnih smernic za pooperativno obravnavo bolnikov z zasevki melanoma v bezgavke na vratu in mukoznega melanoma, za zdravljenje sinonazalnega invertnega papiloma in zasevkov PCKGV na vratu ter za ponovno RT bolnikov s PCKGV, ki so v preteklosti že bili obsevani v področju glave in vratu. V vseh navedenih primerih smo lahko bolj natančno opredelili indikacije za RT in dejavnike radioterapevtske tehnike (velikost obsevalnih volumnov, dnevno in celokupno dozo RT). 4. UČINKI ONKOLOŠKEGA ZDRAVLJENJA 4.1 KAKOVOST GLASU PO OBSEVANJU KARCINOMA GRLA (IN VZROKI ZA NJEGOV NASTANEK) Prepoznava zveze med GER in glasovno utrudljivostjo ter tudi nastankom raka v tem področju kaže na to, da je zdravljenje GER potrebno že v času pred RT pri čemer so nastanku GER še posebej izpostavljeni profesionalni pevci. Druga ugotovitev je, da lahko dosežemo boljšo kakovost glasu po RT, če bolniki prenehajo kaditi in z ustrezno glasovno terapijo. Zaplete v smislu FKF po rešilni TL, ki je običajno edino možno zdravljenje ponovitev maligne bolezni v grlu, lahko uspešno preprečimo/zmanjšamo z rekonstrukcijo z režnjem, odvzetim iz predhodno neobsevanega področja. 4.2 VPLIV KASNITVE PRIČETKA RADIOTHERAPIJE NA IZID Obratnosmiselna zveza med dolžino čakalne dobe na obsevanje in uspešnostjo zdravljenja z RT, ki smo jo prepričljivo dokazali na dovolj velikem vzorcu naših bolnikov, je neposreden dokaz o negativnem učinku pomanjkanja obsevalnih zmogljivosti v populaciji. Ta ugotovitev je neovrgljiv argument, ki govori v prid nujnosti izboljšanja obstoječega stanje v državah, ki se srečujejo s težavami v tem segmentu onkološkega zdravljenja.
Pomen za razvoj Slovenije
1. MOLEKULARNI MARKERJI Predpogoj za t.i. individualno obravnavo bolnikov je čim bolj natančna opredelitev bioloških značilnosti tumorja pri vsakem posamezniku. Pomembno je namreč, da bolnikov z bolj agresivno obliko bolezni ne zdravimo premalo intenzivno (in tvegamo, da se bolezen ponovi) oziroma da tistih drugih ne zdravimo pretirano agresivno (in tvegamo nastanek toksičnih poškodb). S prepoznavo stefina A, določenega z imunohistokemično metodo, kot indikatorja povečanega tveganja za ponovitve bolezni v skupini bolnikov z zasevki v področnih bezgavkah na vratu, ki pa še ne preraščajo kapsule teh bezgavk, bomo lahko identificirali bolnike iz te skupine, ki potrebujejo oz. ne potrebujejo dodatnega (ali bolj intenzivnega) zdravljenja. Individualizacijo zdravljenja omogočajo tudi rezultati analiz citometričnih značilk in CT-perfuzijskih parametrov. 2. RADIOKEMOTERAPIJA Z izdelavo podatkovne baze bolnikov, ki so bili v obdobju 2004-2007 v Sloveniji zdravljeni zaradi PCKGV, smo prvič lahko ocenili uspešnost posameznih onkoloških terapevtskih intervencij na ravni celotne države. Ta baza podatkov, ki jo nameravamo v prihodnjih letih povečati s postopnim vključevanjem novejših letnikov bolnikov, bo služila za sprotno oceno uspešnosti zdravljenja bolnikov s PCKGV v Sloveniji oz. posameznih podskupinah bolnikov. Hkrati omogoča evaluacijo obstoječih radio(kemo)terapevtskih protokolov, kar predstavlja dodaten korak k bolj individualni obravnavi bolnikov. 3. REDKI TUMOJI GLAVE IN VRATU Analiza rezultatov zdravljenja in kritični pregledi literature so izhodišče za izdelavo bolj selektivnih smernic za zdravljenje obravnavanih redkih rakov oz. kliničnih situacij (melanom, sinonazalni invertni papilom, zasevki PCKGV na vratu, re-iradiacija). 4. UČINKI ONKOLOŠKEGA ZDRAVLJENJA Podrobnejša analiza stranskih učinkov zdravljenja oz. evaluacija glasu pri obsevanih bolnikih s karcinomom grla daje osnovo za izdelavo smernic za uvedbo profilaktične oziroma podporne terapije in za razmislek o drugih (manj toksičnih a primerljivo učinkovitih) možnostih zdravljenja. Z našimi raziskavami smo opredelili nekatere pomembne dejavnike pri nastanku teh poškodb (npr. GER), ki imajo najverjetneje vlogo tudi pri nastanku same bolezni, in identificirali podskupine, ki so zaradi načina življenja ali vrste dela bolj izpostavljeni nastanku teh poškodb ali same bolezni (kadilci, pevci). Ugotovitev, da je imela kasnitev pričetka zdravljenja z RT izrazito negativen vpliv na izid samega zdravljenja in preživetje naših bolnikih s PCKGV, bo služila kot izhodišče za načrtovanje sistemskih ukrepov, ki naj bi izboljšali stanje RT dejavnosti v državi. DRUGO Rezultati dela programske skupine v smislu osveščanja prebivalstva (zloženke, knjižice, akcija »Spregovorimo raku glave in vratu«) prispevajo k spreminjanju odnosa in zavedanje civilne družbe o nevarnosti te vrste raka in težavah pri njegovem zdravljenju. Z organizacijo prireditev, strokovnih (Otolaringološki dan – organiziran vsako leto) in znanstvenih prireditev (Kongres otorinolaringologov Slovenije, z mednarodno udeležbo – organiziran vsake 4 leta) se povečuje seznanjanje strokovnjakov s samo boleznijo in možnostmi njenega zdravljenja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si