Projekti / Programi
Problemi avtonomije in identitet v času globalizacije
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
avtonomija, identiteta, globalizacija, religija, narodna oz. nacionalna identiteta, regionalna identiteta, kulturna identiteta, spolne identitete, slovenska diaspora, globalna kultura, slovenska tranzicija, verske identitete, globalno in lokalno, transnacionalizem, evropske integracije, nacionalna država
Raziskovalci (9)
Organizacije (1)
Povzetek
V zadnjem desetletju oziroma po samoosvojitvi se je Slovenija kot država in družba tudi neposredno soočila s kompleksnimi in ireverzibilnimi procesi globalizacije, ki tako v sociološkem kot kulturološkem pogledu restrukturirajo in rekonfigurirajo tako interakcije kot modalitete vsakdanjega življenja posameznikov in kolektivitet. V procesih globalizacije prihaja tako na globalni kot tudi na lokalni (nacionalni, regionalni) ravni do nove distribucije družbene moči ter preoblikovanja ekonomskih in kulturnih referenčnih okvirov. V tem smislu razumemo globalizacijo kot radikalno krčenje prostora in časa, ki na eni strani destabilizirata dosedanje etablirane avtonomije in identitete, na drugi strani pa prinaša globalizacija številne nove pozitivne priložnosti. Raziskovalni program se osredotoča predvsem na naslednje tematska področja: zgodovinski in aktualni vidiki evolucije razmerja med globalizacijo ter avtonomijo in identitetami; sodobna teoretska analiza družbene dinamike med globalnim in lokalnim; elaboracija problema deficitarnega identifikacijskega referenčnega okvira kot značilnosti post-socialističnih tranzicijskih družb in držav; elaboracija sodobnih družbenih struktur, ki determinirajo avtonomijo in dinamiko nastajanja pluralnih (političnih, konfesionalnih, spolnih, kulturnih, umetniških in drugih), itd.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovanje dveh tako relevantnih družbenih pojavov, kot sta to globalizacija in avtonomija, je v družbenih in humanističnih vedah uvrščeno na visoko mesto in še vedno narašča. Z znanstvenega vidika so pri tem najbolj zanimivi parametri globalizacije, ki se nanašajo na visoko "intenziteto" sprememb, nadalje na spremembe, ki jih prinašajo nove priložnosti in tveganja na področjih identitete in avtonomije, "mreženja" (networking), ki spremljajo transformacijo vzorcev medsebojnih odvisnosti med globalnim in lokalnim - "glokalnim". Nedvomno gre za kvalitativno nove družbene, ekonomske in kulturne procese, ki zahtevajo nova znanstvena spoznanja, inovativne analitične paradigme in tudi redefiniranje obstoječih konceptov. V tem smislu se tudi zastavlja vprašanje, kako preseči staro paradigmo metodološkega nacionalizma, ki predstavlja oviro pri nadaljnjem znanstvenem napredovanju na tem področju. Posebej je treba izpostaviti večplasten pomen raziskovalnih naporov na področju globalizacije in avtonomije, ki je tako kratkoročnega kot tudi dolgoročnega pomena. Z vključevanjem omenjenih relevantnih in aktualnih vsebin ter konceptov v raziskovalni program je mogoče neposredno analizirati družbene procese, ki vključujejo poleg drugih naveznih tem, povečini povezanih z identiteto in avtonomijo, tudi take probleme, kot so multikulturnost, kozmopolitizem, transnacionalnost, migracije in druge. S tem se številnim strokam, ki so zavezane interdisciplinarnosti, zastavlja izziv, da te izkoristijo zgoščeni čas družbenih sprememb in procesov za reanimacijo sfer, ki se raztezajo od politike, javnosti in profesionalne vednosti. V slovenskem znanstvenem in strokovnem okolju se s sistematičnim študijem in raziskovanjem konceptov in vsebin na tem področju odpira nov prostor za refleksijo o vitalnih temah slovenske in z njo povezane evropske družbeno-politične in družbeno-kulturne situacije. Obenem ali vzporedno z omenjenim pa se oblikujejo tudi znanstvena orodja, s katerimi je (šele) mogoče prepoznati, artikulirati in analizirati fenomene kompleksnih identitet, multikulturnosti in nasploh globalnosti. Poleg tega so neposredno znanstveno relevantna tudi raziskovanja medsebojnih vplivov oziroma transformacija identitet, njihova percepcija v svetu množičnih medijev, politične participacije in na področju uveljavljanja (ali oviranja) evropskega (demokratičnega) državljanstva.
Pomen za razvoj Slovenije
Programska skupina se zavzeto vključuje v mednarodni znanstvenoraziskovalni prostor z namenom, da tam predstavi specifične slovenske izkušnje družbene tranzicije, ki se je odvijala in se še odvija v pogojih intenzivne globalizacije oziroma glokalizacije. Tu gre v prvi vrsti za znanstveno obdelavo izkušenj v zvezi z naslednjimi makrosociološkimi in makrokulturnimi procesi: prvič, na njeno v slabih desetih letih prehojeno pot od naroda k naciji; drugič; na njene sociološke in kulturološke izkušnje na meji med tradicionalnim "tretjim" (Balkan) in (post)modernim svetom (zahodni sosedi in Evropska unija); tretjič, na v sociološkem in kulturnem pogledu dinamično in nemalokrat konfliktno razmerje med modernostjo in postmodernostjo v sami Sloveniji. Ob tem je treba poudariti pomen družbene kohezije v Sloveniji, ki je v veliki meri odvisna od strateških odločitev političnih, kulturnih, gospodarskih in nenazadnje tudi znanstvenih elit. Raziskovanje raznovrstnih učinkov in posledic globalizacije na tako kompleksnih področjih, kot jih predstavljata identiteta in avtonomija, ima veliko težo pri oblikovanju strateških podlag za delovanje politične in civilne družbe. Že do sedaj je več članov programske skupine v javnosti dosti vidno v zvezi s tem "servisiralo" obe sferi: v zvezi z dilemami okoli evropske pogodbe, oblikovanjem razmerja med državo in verskimi skupnostmi ter nasploh vprašanji povezanimi z religijo, problemi enakih možnosti med spoloma, strategijami varovanja in nadaljnjega razvijanja nacionalne oziroma kulturne identitete in pri drugih. Evropske teme, ki jih elaboriramo in kritično vrednotimo, predstavljajo perspektivno področje, ki zahteva stalno poglabljanje obstoječih znanj in je izrednega pomena za nadaljnji (sustainable) razvoj slovenske družbe in države. Poleg tega pa pridobljeno znanje predstavlja pomemben prispevek pri nadgrajevanju izobraževalnih in študijskih podlaga na vseh treh - dodiplomski, podiplomski in doktorski -ravneh univerzitetnega študija.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
