Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Problemi avtonomije in identitet v času globalizacije

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.06.00  Humanistika  Kulturologija   

Koda Veda Področje
S210  Družboslovje  Sociologija 

Koda Veda Področje
6.04  Humanistične vede  Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) 
Ključne besede
globalizacija, avtonomija, identiteta, državljanstvo, evropske integracije, nacionalizem, spol, intimno državljanstvo, diskriminacija, kultura, migracije, religija, politična participacija, spomin
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (18)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  12112  dr. Milica Antić-Gaber  Sociologija  Raziskovalec  2015 - 2018  775 
2.  32438  dr. Marinko Banjac  Družboslovje  Raziskovalec  2015 - 2018  163 
3.  50574  dr. Emanuela Fabijan  Kulturologija  Mladi raziskovalec  2018  25 
4.  33552  dr. Ana Ješe Perković  Sociologija  Raziskovalec  2015 - 2018  46 
5.  24033  dr. Gorazd Kovačič  Sociologija  Raziskovalec  2018  250 
6.  30023  dr. Primož Krašovec  Sociologija  Raziskovalec  2018  339 
7.  21584  dr. Roman Kuhar  Kulturologija  Vodja  2015 - 2018  797 
8.  24436  dr. Damjan Mandelc  Kulturologija  Raziskovalec  2015 - 2018  206 
9.  33782  dr. Polona Petek  Sociologija  Raziskovalec  2015 - 2018  255 
10.  31849  dr. Jasna Podreka  Sociologija  Raziskovalec  2015 - 2018  135 
11.  34127  dr. Tomaž Pušnik  Politične vede  Mladi raziskovalec  2017 - 2018  63 
12.  51890  dr. Rok Smrdelj  Kulturologija  Mladi raziskovalec  2018  124 
13.  37433  Špela Šinigoj  Humanistika  Mladi raziskovalec  2015 
14.  32751  dr. Kaja Širok  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2015 - 2018  231 
15.  33490  dr. Tjaša Učakar  Sociologija  Raziskovalec  2015 - 2018  72 
16.  03998  dr. Jože Vogrinc  Kulturologija  Raziskovalec  2017 - 2018  668 
17.  22599  dr. Ana Vogrinčič Čepič  Kulturologija  Raziskovalec  2015 - 2018  133 
18.  21338  dr. Anja Zalta  Kulturologija  Raziskovalec  2015 - 2018  383 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  97.048 
Povzetek
Raziskovalna platforma programske skupine Problemi avtonomije in identitet v času globalizacije je zastavljena kot pretres konceptov identitete in avtonomije skozi prizmo transformacij in multiplih kontekstov, ki jih povzročajo globalizacijskih učinki. V središče so postavljeni naslednji fokusi: kritika nezadostnih in redukcionističnih analiz globalizacije, analiza (ne)stabilnosti identitet in avtonomije v nacionalnodržavnem in globalnem kontekstu, analiza posledic zmanjšanega/spremenjenega vpliva in moči nacionalne države ter učinki integracij. Raziskovalna agenda je tematsko razvrščena v pet raziskovalnih stebrov. Poleg osrednjega, v okviru katerega naslavljamo in analiziramo učinke, ki jih procesi globalizacije in deglobalizacije, glokalizacije in alterglobalizacije prinašajo za identiteto in avtonomijo (steber 1), denimo v kontekstu evropeizacije in aktivnega državljanstva, bomo globalizacijo kot skupni imenovalec pretresli tudi skozi optiko migracij (steber 2), intimnosti (steber 3), religije (steber 4) in kulture (steber 5). V kontekstu migracij nas zanimajo izzivi, ki se pojavljajo ob zaostrovanju migracijskih politik EU, raziskovati želimo relevantna vprašanja, ki so imanentna novim-starim obrazom globalizacije; neokolonializmu in postkolonializmu. Pri tem je še posebej pomembno vprašanje feminizacije migracij, s čimer posegamo v naslednji tematski steber, ki se ukvarja z vprašanjem enakih možnosti spolov in s položajem posameznikov, ki so zaradi svojih »intimnih izbir« znotraj nacionalne politične skupnosti konstituirani kot »tujci« (npr. spolne manjšine). To vprašanje je pomembno tudi z vidika religije, ki predstavlja osrednji koncept četrtega stebra. Obenem nas religija zanima tudi v luči njenih spremenjenih odnosov z državo/oblastjo, intenzitete sekularizacijskih procesov in transformacije religij(e) v globalizacijski dobi. Zadnji raziskovalni steber predstavlja vprašanje najširše umestitve kulture, pri čemer bomo intenzivneje raziskovali posamezne sklope, kot so vloga in perspektive jezika, filma in muzeja v postmoderni. Opisanih pet tematskih sklopov pokriva na prvi pogled heterogene teme, a šele sinergija različnih raziskovalnih interesov s skupnim imenovalcem – globalizacijski procesi – omogoča naš izvirni raziskovalni prispevek: intersekcijsko, večdimenzionalno razumevanje globalizacijskih procesov in perspektiv, ki jih imata ob tem slovenska družba in država. Relevantnost in vpliv tovrstnega raziskovalnega pristopa vidimo predvsem v »opolnomočenju« najrazličnejših (nacionalnih) akterjev na področjih našega raziskovanja (npr. izobraževalne ustanove, politika, nevladni in kulturni sektor), saj jim bodo rezultati v oprijemljivo pomoč pri organizaciji njihovih aktivnosti v kontekstu »novih realnosti«, ki jih vzpostavlja globalizacija 21. stoletja.
Pomen za razvoj znanosti
V znanstvenem smislu je sistematično raziskovanje procesov, ki se odvijajo pod okriljem globalizacije, zelo relevantno, ker njihovi učinki odločno posegajo v delovanje nacionalnih in lokalnih (glokalizacija) skupnosti. Izhodiščni koncepti, ki jih zapisujemo v raziskovalni načrt programske skupine, so imanentno interdisciplinarni, ker naslavljajo kompleksna in soodvisna področja, s katerimi se ukvarjajo sociološka, politološka, zgodovinska, kulturološka in druge znanosti. Vključujejo politiko, kulturo, individualne in kolektivne identitete, ekonomijo in vsakdanje življenje. Kvalitativno in kvantitativno novi družbeni pojavi in spremembe, ki jih spremljajo tehnološke in komunikacijske inovacije in ki prinašajo tveganja enako kot priložnosti, zahtevajo od družboslovnih znanosti oblikovanje ustreznih metodoloških in analitičnih pristopov raziskovanja, pretres konceptov in potrebo po preseganju paradigme metodološkega nacionalizma. Okvir nacionalne skupnosti se zdi pretesen za pojave multikulturalizma, transnacionalizma, integracionizma in migracij, a ponuja odprtim družbam priložnosti novega umeščanja in prepoznavanja prostorov za razvoj svojih potencialov. V soočanju s procesi globalizacije skupnosti prepoznavajo svoje omejitve, se prepuščajo ali upirajo trendom transformacije, hibridizacije oz. prilagajanja zunanjim vplivom. Upiranje in zapiranje povzroča multiple odzive, ki jih identificiramo kot krepitev nacionalizma, lokalizma, ksenofobije in drugih oblik izključevanja. Na drugi strani transnacionalni svetovi ponujajo prostor novih zavezništev v imenu omejevanja praks izkoriščanja, okoljskega opustošenja, upora proti povečevanju revščine in socialnih razlik, proti globalnemu kapitalizmu in novim oblikam hegemonije. Nacionalni in lokalni odzivi na globalizacijske pritiske so ob analizi dinamike evropskih integracijskih procesov eden od osrednjih raziskovalnih fokusov naše skupine. Identiteta in avtonomija sta analitična koncepta, skozi katera opazujemo družbene (kulturne, politične itd.) transformacije, ki jih prinaša globalizacija. Programska skupina bo nova znanja producirala na podlagi identificirane raziskovalne agende in v luči zavezanosti interdisciplinarnemu in intersekcijskem pristopu. Učinki dela bodo razpoznavni v obliki izvirnih znanstvenih objav (tematski bloki, članki, znanstvene monografije) in prenosom znanja v pedagoško delo. S prevajanjem relevantne tuje literature in ob lastni znanstveni produkciji se skupina zavezuje k razvoju slovenske znanstvene terminologije, preverbo svojih dosežkov pa bo soočala ob aktivni udeležbi na domačih in mednarodnih znanstvenih srečanjih in konferencah ter ob sodelovanju v mednarodnih projektih. Člani in članice programske skupine so zavezani upoštevanju nacionalnih in evropskih področnih direktiv in strategij za razvoj in promocijo znanosti in raziskovanja.
Pomen za razvoj Slovenije
Zgolj ob vrhunskem znanju na identificiranih področjih, ob ustreznem prenosu pridobljenega znanja na državne institucije in njihove podsisteme, v kurikule vseh stopenj izobraževalnega sistema, ter najširšo javnost, bo omogočeno soočenje s krizo ter postavljen ustrezen okvir za ohranjanje nacionalne (samo)zavesti, nacionalne in kulturne identitete, prodornosti in uspeha slovenske nacionalne skupnosti.      Razumevanje globalnih in evropskih procesov ter njihovo ustrezno prevajanje v delovanje in odzivanje slovenske države in družbe je pogoj za spopadanje s krizo in zaostrenimi pogoji na nacionalni, evropski in globalni ravni. Takšna drža soočenja je ustreznejša izbira kot beg pred procesi, ki se odvijajo ne glede na želje in potrebe manjših nacionalnih skupnosti. Za spopad z razmerami (globalni tokovi in pritiski enako kot notranje razmere) je potrebno okrepiti kompetence ključnih institucij (državna uprava, politika, birokratski aparat), izobraževalnih sistemov in najširše skupnosti državljank in državljanov (aktivno državljanstvo, novi modeli politične participacije), da bodo mogli zavest o globalni družbi, potrebo po demokratizaciji globalnih, evropskih in nacionalnih institucij, političnih, ekonomskih in okoljskih praks, prenašati tudi na osebno etično, demokratično, humanistično in ekološko držo in prakso. Kulturni razvoj in ohranjanje nacionalne identitete bosta mogoča samo tedaj, ko bo dosežena kritična mera znanja in kompetenc za soočenje z zunanjim okoljem. Vse drugo predstavlja zaton na periferijo, v odvisnost in razkroj družbenih in kulturnih sistemov, ki pomenijo temelje identitete in avtonomije Slovenije kot državne in kulturne skupnosti. Kompetentna in prodorna, pomlajena in angažirana raziskovalna skupina ima z razvejanim medinstitucionalnim in mednarodnim sodelovanjem ustrezne pogoje, da promovira državo, svojo raziskovalno agendo in nova znanja, ki nastajajo ob sinergičnih učinkih našega dela. V takšni perspektivi, ob diseminaciji rezultatov v najširšo javnost, s pomočjo množičnih medijev in družbenih omrežij, ter ob sistematičnem prenašanju doseženega znanja na vse ravni izobraževalnega sistema (učbeniki za osnovne in srednje šole, izobraževanje učiteljev sociologije, visokošolski študij) je mogoče doseči, da pomembna mesta v lokalnem, nacionalnem, transnacionalnem (evropskem) in globalnem upravljanju zasedejo kompetentni ljudje. Predlagana programska skupina med drugim vključuje predsednika nacionalne predmetne komisije za Državljansko in domovinsko kulturo in etiko, članico, ki je avtorica serije osnovnošolskih učbenikov ter vidne predstavnike civilne družbe, ki aktivno promovirajo demokratične standarde in človekove pravice. Zavezana najvišjim profesionalnim, etičnim in znanstvenim standardom ponuja interdisciplinarno zasnovana skupina (sociologija, politologija, zgodovina, kulturologija itd.) ustrezno podlago za uresničevanje predlaganega raziskovalnega načrta.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, 2016, 2017, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, 2016, 2017, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno