Projekti / Programi
Problemi avtonomije in identitet v času globalizacije
01. januar 2019
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.04 |
Humanistične vede |
Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) |
globalizacija, kriza, identitete, avtonomija, religija, intimnost, državljanstvo, kultura, migracije
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
18. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
70 |
367 |
351 |
5,01 |
| Scopus |
105 |
685 |
632 |
6,02 |
Raziskovalci (20)
Organizacije (1)
Povzetek
Izhodišče programske skupine v preteklem obdobju je bila kritika redukcionističnih razprav o globalizacijskih procesih, ki te razumejo zgolj kot vprašanje ekonomskih ali kulturnih procesov, redkeje pa posegajo v njihove intersekcijske učinke. Če smo se v preteklem obdobju raziskovanja tega področja lotevali predvsem z makro vidika, v naslednjem obdobju načrtujemo obrat, saj bo naš pogled usmerjen predvsem, a ne izključno, v mikro nivo, na pozicijo identitet, z namenom pokazati, kako se družbeni makro trendi, torej globalizacija, deglobalizacija, integracije in dezintegracije, preoblikujejo po tem, ko so bila vpisana in predelana v osebnih ali kolektivnih izkušnjah.
Naše in tuje raziskave kažejo, da sta se v obdobju “globoke globalizacije” globalno in nacionalno izkazala za dopolnjujoči se in ne nujno antagonistični sili. Še več: razpršena moč globalizacijskih silnic obstaja vzporedno s še vedno relevantno ali celo vse bolj pomembno nacionalno državo, kar ima neposredne učinke na različne družbene skupine znotraj nacionalnih držav in širše, v prvi vrsti na družbene manjšine. V času gospodarske krize in vojnih žarišč, ki v Evropo silijo na tisoče imigrantov, se tako zdi, da je nacionalna država ponovno v vzponu. Hkrati s tem se dogaja zgodovinsko pomemben vzpon populističnih in (radikalnih) desnih politik v EU in novega republikanizma v ZDA, ki se usmerjajo stran od globalizacije in post-nacionalnosti ter napovedujejo novi val nacionalizmov in drugih oblik izključevanj, katerih posledice bodo najbolj občutne prav za ranljive skupine na marginah. Zato je prav to področje tisto, ki kliče po novih raziskovalnih naporih in polje našega raziskovanja širi tudi na področje intersekcijske diskriminacije in družbenega izključevanja.
Rezultate analize izključevanja na marginah bomo zato aplicirali na širše polje raziskovanja državljanstva kot tistega statusa, ki naj bi vsem zagotavljal polnopravno članstvo v skupnosti, a se v spremenjenih pogojih globalizacije, ekonomske krize ter krize demokracije vedno bolj kažejo njegove izključevalne prvine, kar vodi v širšo izključenost in omejevanje dostopa do učinkujoče prisotnosti v javnosti (če parafraziramo H. Arendt) za vse večji delež državljank in državljanov.
Opisana raziskovalna izhodišča bomo še naprej raziskovali skozi pet tematskih sklopov: osnovni tematski sklop vključuje raziskave na področju globalizacije in evropeizacije v času sodobnih kriz, preostali tematski sklopi pa raziskujejo migracije, religije, intimno državljanstvo in kulturo v času globalizacijskih procesov. Pri tem nas zanima intersekcijsko učinkovanje omenjenih področij, naši raziskovalni napori pa ne merijo le na detektiranje družbenih neenakosti, ampak skušajo prispevati tudi k njihovemu razreševanju skozi izobraževanje, diseminacijo in predloge novih politik, ki bodo prispevale h krepitvi demokracije in individualnih ter kolektivnih človekovih in državljanskih pravic.
Pomen za razvoj znanosti
V znanstvenem smislu je sistematično raziskovanje procesov, ki se odvijajo pod okriljem globalizacije, zelo relevantno, ker njihovi učinki odločno posegajo v delovanje nacionalnih in lokalnih (glokalizacija) skupnosti. Izhodiščni koncepti, ki jih zapisujemo v raziskovalni načrt programske skupine, so imanentno interdisciplinarni, ker naslavljajo kompleksna in soodvisna področja, s katerimi se ukvarjajo sociološka, politološka, zgodovinska, kulturološka in druge znanosti. Vključujejo politiko, kulturo, individualne in kolektivne identitete, ekonomijo in vsakdanje življenje. Kvalitativno in kvantitativno novi družbeni pojavi in spremembe, ki jih spremljajo tehnološke in komunikacijske inovacije in ki prinašajo tveganja enako kot priložnosti, zahtevajo od družboslovnih znanosti oblikovanje ustreznih metodoloških in analitičnih pristopov raziskovanja, pretres konceptov in potrebo po preseganju paradigme metodološkega nacionalizma.
Okvir nacionalne skupnosti se zdi pretesen za pojave multikulturalizma, transnacionalizma, integracionizma in migracij, a ponuja odprtim družbam priložnosti novega umeščanja in prepoznavanja prostorov za razvoj svojih potencialov. V soočanju s procesi globalizacije skupnosti prepoznavajo svoje omejitve, se prepuščajo ali upirajo trendom transformacije, hibridizacije oz. prilagajanja zunanjim vplivom. Upiranje in zapiranje povzroča multiple odzive, ki jih identificiramo kot krepitev nacionalizma, lokalizma, ksenofobije in drugih oblik izključevanja. Na drugi strani transnacionalni svetovi ponujajo prostor novih zavezništev v imenu omejevanja praks izkoriščanja, okoljskega opustošenja, upora proti povečevanju revščine in socialnih razlik, proti globalnemu kapitalizmu in novim oblikam hegemonije. Nacionalni in lokalni odzivi na globalizacijske pritiske so ob analizi dinamike evropskih integracijskih procesov eden od osrednjih raziskovalnih fokusov naše skupine. Identiteta in avtonomija sta analitična koncepta, skozi katera opazujemo družbene (kulturne, politične itd.) transformacije, ki jih prinaša globalizacija.
Programska skupina bo nova znanja producirala na podlagi identificirane raziskovalne agende in v luči zavezanosti interdisciplinarnemu in intersekcijskem pristopu. Učinki dela bodo razpoznavni v obliki izvirnih znanstvenih objav (tematski bloki, članki, znanstvene monografije) in prenosom znanja v pedagoško delo. S prevajanjem relevantne tuje literature in ob lastni znanstveni produkciji se skupina zavezuje k razvoju slovenske znanstvene terminologije, preverbo svojih dosežkov pa bo soočala ob aktivni udeležbi na domačih in mednarodnih znanstvenih srečanjih in konferencah ter ob sodelovanju v mednarodnih projektih. Člani in članice programske skupine so zavezani upoštevanju nacionalnih in evropskih področnih direktiv in strategij za razvoj in promocijo znanosti in raziskovanja.
Pomen za razvoj Slovenije
Zgolj ob vrhunskem znanju na identificiranih področjih, ob ustreznem prenosu pridobljenega znanja na državne institucije in njihove podsisteme, v kurikule vseh stopenj izobraževalnega sistema, ter najširšo javnost, bo omogočeno soočenje s krizo ter postavljen ustrezen okvir za ohranjanje nacionalne (samo)zavesti, nacionalne in kulturne identitete, prodornosti in uspeha slovenske nacionalne skupnosti.
Razumevanje globalnih in evropskih procesov ter njihovo ustrezno prevajanje v delovanje in odzivanje slovenske države in družbe je pogoj za spopadanje s krizo in zaostrenimi pogoji na nacionalni, evropski in globalni ravni. Takšna drža soočenja je ustreznejša izbira kot beg pred procesi, ki se odvijajo ne glede na želje in potrebe manjših nacionalnih skupnosti. Za spopad z razmerami (globalni tokovi in pritiski enako kot notranje razmere) je potrebno okrepiti kompetence ključnih institucij (državna uprava, politika, birokratski aparat), izobraževalnih sistemov in najširše skupnosti državljank in državljanov (aktivno državljanstvo, novi modeli političn e-participacije), da bodo mogli zavest o globalni družbi, potrebo po demokratizaciji globalnih, evropskih in nacionalnih institucij, političnih, ekonomskih in okoljskih praks, prenašati tudi na osebno etično, demokratično, humanistično in ekološko držo in prakso. Kulturni razvoj in ohranjanje nacionalne identitete bosta mogoča samo tedaj, ko bo dosežena kritična mera znanja in kompetenc za soočenje z zunanjim okoljem. Vse drugo predstavlja zaton na periferijo, v odvisnost in razkroj družbenih in kulturnih sistemov, ki pomenijo temelje identitete in avtonomije Slovenije kot državne in kulturne skupnosti.
Kompetentna, prodorna in angažirana raziskovalna skupina ima z razvejanim medinstitucionalnim in mednarodnim sodelovanjem ustrezne pogoje, da promovira državo, svojo raziskovalno agendo in nova znanja, ki nastajajo ob sinergičnih učinkih našega dela. V takšni perspektivi, ob diseminaciji rezultatov v najširšo javnost, s pomočjo množičnih medijev in družbenih omrežij, ter ob sistematičnem prenašanju doseženega znanja na vse ravni izobraževalnega sistema (učbeniki za osnovne in srednje šole, izobraževanje učiteljev sociologije, visokošolski študij) je mogoče doseči, da pomembna mesta v lokalnem, nacionalnem, transnacionalnem (evropskem) in globalnem upravljanju zasedejo kompetentni ljudje.
Predlagana programska skupina med drugim vključuje vidne predstavnike civilne družbe, ki aktivno promovirajo demokratične standarde in človekove pravice. Zavezana najvišjim profesionalnim, etičnim in znanstvenim standardom ponuja interdisciplinarno zasnovana skupina (sociologija, politologija, zgodovina, kulturologija itd.) ustrezno podlago za uresničevanje predlaganega raziskovalnega načrta.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
