Projekti / Programi
Družbeni in kulturni vidiki virtualnih življenjskih stilov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
| S265 |
Družboslovje |
Tisk in komunikacijske vede |
| S274 |
Družboslovje |
Raziskovalna metodologija v znanosti |
| S213 |
Družboslovje |
Socialne strukture |
| P160 |
Naravoslovno-matematične vede |
Statistika, operacijsko raziskovanje, programiranje, aktuarska matematika |
življenjski stil, razred, razredne razlike in raba interneta, kulturni kapital, socialne interakcije, socialna opora, egocentrična socialna omrežja, komunikacijski vzorci, medijska potrošnja
Raziskovalci (10)
Organizacije (1)
Povzetek
Predlagana raziskava bo skušala razširiti pojem življenjskega stila kot vsote individualnih praks/stališč v koncept kulturne artikulacije razlik v družbenem razredu. Poleg porabe oz. potrošnje kulture, hrane, zabave, mode, medijev, novih tehnologij, itd, se bo raziskava ukvarjala tudi s podrobnim opazovanjem splošne blaginje, socialnih omrežij ter družbenega kapitala. Študija bo torej virtualne življenjske stile obravnavala kot manifestacijo splošnih (off-line) načel življenjskega stila. Ključna raziskovalna vprašanja so naslednja:
Implementacija obstoječih izdelanih post- modernističnih (off-line) strategij življenjskega stila: Kako le-te opredeljujejo in združujejo on-line življenjske stile?
Kakšna je osnovna tipologija on-line življenjskih stilov? Kakšen je njihov odnos do tradicionalnih medijev - ali lahko novi mediji nadomestijo oz. dopolnijo tradicionalne?
Vpliv on-line aktivnosti na družbeno blaginjo, socialna omrežja, družbeni kapital in socialno izolacijo: Ali je tovrsten vpliv pozitiven, negativen, ali le navidezen (zaradi interakcije)?
Virtualni življenjski stil in virtualna participacija: kakšen je vpliv vključitve v politično participacijo?
Predlagana raziskava nadaljuje aktivnosti članov ekipe. Sodelujejo trije centri s področja Družboslovne informatike, Medijskih in komunikacijskih študij ter Prostorske sociologije. Člani ekipe so že med leti 2001/2002 izvedli prvo osrednjo nacionalno empirično študijo o življenjskih stilih. Prav tako so izvajali vodilno raziskavo o družbenih posledicah interneta (RIS, 1996-2005, http://ris.org) in so v maju 2005 skupaj s Statističnim uradom Republike Slovenije izvedli podrobno empirično tematsko anketo (n=1,400, starost: 10-76 let) študijo o on-line aktivnostih, življenjskih stilih in socialnih omrežjih (http://surs.ris.org). Člani ekipe so prav tako sodelovali v nacionalnih študijah o socialnih omrežjih (2001) in raziskavah o digitalnem razkoraku.
Predlagana raziskava torej nadgrajuje uspešne prejšnje študije. Začenja se z izdelavo sodobnih teoretičnih konceptov, ki so testirani v zgoraj omenjeni empirični anketi (http://surs.ris.org, 2005). Dodatno se izvaja tudi kvalitativne študije.
