Projekti / Programi
Narečni atlas slovenske Istre in Krasa (NASIK)
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.05.01 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
Raziskovanje posameznih jezikov |
| Koda |
Veda |
Področje |
| H350 |
Humanistične vede |
Jezikoslovje |
atlas, dialektologija, leksikologija, Istra, Kras,
Raziskovalci (4)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
20820 |
dr. Rada Cossutta |
Jezikoslovje |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
139 |
| 2. |
18478 |
dr. Goran Filipi |
Jezikoslovje |
Vodja |
2007 - 2009 |
252 |
| 3. |
17863 |
dr. Vesna Mikolič |
Jezikoslovje |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
569 |
| 4. |
28280 |
dr. Gruša Zlobec |
Jezikoslovje |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
16 |
Organizacije (1)
Povzetek
Predlagani atlas bo zajel območje slovenske Istre in Krasa ter štiri kontrolne točke (eno hrvaško, eno istroromunsko in dve italijanski. Skupaj bo obdelanih 30 vasi, ki so bile izbrane tako, da homogeno krijejo območje slovenske Istre in Krasa. V slovenski Istri nameravamo izvesti terenske raziskave v naslednjih točkah: Osp, Sveti Peter, Korte, Labor, Marezige, Krkavče, Nova vas, Koštabona, Padna, Pomjan, Boršt, Trebeše, Hrastovlje, Gračišče, Rakitovec, Belvedur, Starod; na Krasu: Medja vas, Mavhinje, Nabrežina, Križ , Samatorca, Prosek, Kontovel, Opčine, Repen, Gročana, , Lonjer, Korošci. Poleg tega bomo anketirali tudi govorce sosednjih govorov v naslednjih krajih: Žejane (istroromunščina), Brgud (čakavski govor), Vrsar in Funtana (istrobeneščina). Kontrolne točke so zelo pomembne pri atlasih, ker lahko v sosednjih govorih zasledimo veliko kontaktnih leksikalnih pojavov in besedišče, ki se je v izvirnih govorih že izgubilo, ohranilo pa se je v obliki izposojenk v stičnih aloidiomih.
Namen projekta je trojen:
a) atlas nadaljuje tradicijo izdajanja slavističnih lingvističnih atlasov in nudi vpogled v medslovanske jezikovne stike, s tem da natančno prikazuje in poglablja slovensko narečno leksikalno stvarnost istrskega in kraškega dialektičnega prostora.
b) Delo je dragoceno za slovensko, italijansko, hrvaško in romunsko dialektologijo: za slovensko zlasti zato, ker je iz njega razvidno, na katerih področjih materialne in duhovne kulture tega slovenskega ozemlja je slovenska leksika zaradi stoletne interference med slovenskimi, furlanskimi, italijanskimi in hrvaškimi narečji doživela največ sprememb; za italijansko in hrvaško dialektologijo pa zato, ker bo novo kartografirano gradivo bistveno dopolnilo dosedanje atlase z vidika sprejemanja romanskih in furlanskih elementov v teh govorih. Gradivo, ki zadeva istroromunske govore, bo pokazalo starejše jezikovne plasti slovanskega in romanskega izvora.
c) Atlas bo na novo zarisal jezikovno podobo Istre in Krasa ter nudil izhodišče ne samo dialektologom, ampak tudi zgodovinarjem, geografom in sploh kulturnim delavcem za nadaljnje raziskave obravnavanega območja.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati raziskovalne skupine prinašajo nova dognanja, ki so pomembna za slovansko in romansko jezikoslovje (dialektologijo in sociolingvistiko).
S pomočjo predstavljenega in kartografiranega gradiva bo možno na novo zarisati narečno podobo obravnavanega prostora z vidika najrazličnejših jezikovnih plasti in interferenčnih vplivov.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati projekta v slovenskem znanstvenem in kulturnem prostoru bodo sredstvo za temeljite in sistematične znanstvene izsledke pa tudi izhodišče za nadaljnje dialektološke in sociolingvistične raziskave.
Izsledki projekta bodo koristni leksikografom, sociolingvistom, dialektologom, pa tudi etnologom, zgodovinarjem, sociologom in širšemu krogu uporabnikov, ki bodo lahko dojeli vrednote lastne kulture. Uporabni bodo tudi na področju splošne kulturologije (ohranjanje kulturne dediščine).
Atlas je edinstvena priložnost za ovrednotenje in ohranjanje slovenske kulturne dediščine na tem področju človekove dejavnosti, ki je bilo več let zanemarjeno in ki nezaustavljivo tone v pozabo. Rezultati bod koristni tudi mlajšim generacijam, ki bodo segale po tem gradivu in v njem spoznavale korenine lastne in narodove identitete.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
