Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Uporaba genetskih markerjev za rejo prašičev primernih za pršut z nižjo vsebnostjo soli

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.02.00  Biotehnika  Živalska produkcija in predelava   

Koda Veda Področje
B400  Biomedicinske vede  Zootehnika, živinoreja, vzreja 
T430  Tehnološke vede  Tehnologija hrane in pijač 
P004  Naravoslovno-matematične vede  Biokemija, presnova 
Ključne besede
genetski polimorfizem; kakovost mesa; pršut; proteoliza
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (7)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  05658  dr. Drago Babnik  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2007 - 2009  369 
2.  11233  dr. Marjeta Čandek Potokar  Živalska produkcija in predelava  Vodja  2007 - 2009  782 
3.  07783  dr. Lea Demšar  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2007 - 2009  450 
4.  18981  dr. Tatjana Kavar  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2007 - 2009  75 
5.  08596  mag. Blaž Šegula  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2007 - 2009  221 
6.  27589  dr. Martin Škrlep  Živalska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2007 - 2009  349 
7.  03100  dr. Božidar Žlender  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2007 - 2009  749 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  20.022 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.306 
Povzetek
Problematika zmanjšanja vsebnosti soli v pršutih se navezuje na prekomerno proteolizo, ki je vzrok za slabšo senzorično kakovost pršuta (predvsem teksturo) in nižjo tehnološko dobit. V primeru tradicionalnih pršutov (npr. Jambon de Bayonne, Jamón Serrano, Kraški pršut) obstaja težnja po podaljšanju časa zorenja in s tem izboljšanje senzorične kakovosti. Predpostavlja se, da bi z uporabo mesa z nižjim proteolitičnim potencialom lahko zmanjšali neugoden učinek, ki bi ga imelo zmanjšanje vsebnosti soli pri dolgotrajnenjšem zorenju. Nedavno je bil odkrit nov genetski polimorfizem, ki vpliva na aktivnosti proteaz v prašičji mišičnini. Ti rezultati nakazujejo možnosti alternativnega pristopa – reja prašičev takšnega genotipa, ki izkazuje nižji proteolitični potencial mišičnine tekom posmrtnega zorenja. Cilj projekta je identifikacija oz. preučevanje uporabnosti genetskih markerjev – znotraj dveh kandidatnih genov (CAST in PRKAG3) za selekcijo prašičev z nižjim proteolitičnim potencialom primernim za dolgotrajnejše zorenje pršutov z zmanjšano vsebnostjo soli.
Pomen za razvoj znanosti
Ideja za raziskavo izhaja iz problematike zmanjšanja vsebnosti soli v pršutu s pomočjo genetskih markerjev, ki vplivajo na lastnosti stegen (prašičev) in imajo s tem potencialen vpliv na proces zorenja in kakovost proizvoda. Novejše raziskave so pokazale na možne kandidatne gene (PRKAG3 in CAST), praktično nobenih podatkov pa ni v literaturi o vplivu teh genov na kakovost s stališča predelave v pršut. Rezultati naše raziskave kažejo na pomemben vpliv polimorfizma PRKAG3 Ile199Val, medtem ko je bil v naših pogojih vpliv polimorfizmov CAST Ser638Arg in CAST Lys249Arg zanemarljiv. V naši raziskavi se je izkazal kot pomemben s stališča predelave v pršut predvsem ugoden učinek alela 199Ile, ki ga povezujemo z zmanjšanjem izgub zaradi dehidracije, nižjo vsebnostjo soli in boljšimi senzoričnimi lastnostmi pršuta. Potrebno pa je poudariti, da so bili učinki genov odvisni tudi od proizvajalca oziroma so se razlikovali v treh vzporednih poskusih (tri države, tri linije) z enakim protokolom, kar nakazuje na interakcijo z drugimi dejavniki. Originalnost raziskave je tudi v uporabi proteomskih orodij (2DE z masno spektrometrijo) za oceno proteolize, saj je tovrstnih raziskav na pršutu v literaturi izjemno malo in so pionirske. Rezultati kažejo na pomemben vpliv pH vrednosti in deleža soli na proteomsko sliko mišičnine pršuta, medtem ko so povezave z geni manj jasne. V tem smislu ostaja vpliv polimorfizmov tako na PRKAG3 kot CAST genih večinoma nerazjasnjen, čeprav se nakazuje možna povezava med PRKAG3 in metabolnim profilom mišice. Delno je vzrok za to metodološki, dodatno k temu prispeva dejstvo, da so naši pršuti (»kraški pršut«) razmeroma zelo slani in nepastozni, kar je tudi lahko razlog za manj izrazite razlike. Dobljeni rezultati so bili predmet več znanstvenih objav. Poleg štirih že objavljenih člankov, je eden še v tisku, dva v postopku recenzije, in eden v pripravi. Prav tako smo rezultate raziskave predstavili na treh mednarodnih kongresih (ASD, ICOMST, EFFOST).
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt zadeva kakovost tradicionalnega, geografsko zaščitenega proizvoda z velikim ugledom pri potrošnikih, ki so v politiki EU deležni posebne zaščite in s tem prispeva tudi k ohranjanju in razvoju kulturne dediščine in identitete. Prav tako so rezultati pomembni z vidika kakovosti in varnosti živil (zmanjšanje soli), torej prioritetne teme na področju zdrave in varne hrane, ki pa ima potencialne učinke tudi na konkurenčnost panoge. S stališča gospodarskega razvoja so rezultati projekta uporabni v smislu možnih inovacij (redukcija soli) v tradicionalnem postopku predelave pršuta. Projekt naslavlja pomen rejskih dejavnikov za kakovost pršuta, v konkretnem primeru vpliv dveh genov o katerih vemo malo. Vsekakor se zdi, da je učinek gena PRKAG3 s stališča kakovosti zanimiv, kar bi se dalo izkoristiti v prireji. Ravno alela z ugodnim učinkom (Ile) pa je v naših populacijah živali zelo redka. Rezultati potrjujejo, da bi pršutarji morali izvoru in kakovosti svoje surovine (prehrano, genetiko) posvečati veliko pozornost, kar je v današnjih okoliščinah omejeno, saj večji pršutarji surovino pretežno nabavljajo na širšem evropskem trgu. Boljše povezovanje v verigi znotraj Slovenije bi omogočilo boljšo kontrolo kakovosti surovine, in s tem tudi končnega produkta. V primeru boljše povezave lokalne prireje prašičev za potrebe pršutarske proizvodnje bi lahko pomembno izboljšali konkurenčnost v celotni verigi, in še posebno v prašičereji, ki je v krizi že nekaj let. S projektom pridobivamo nova znanja in kadre na področju, ki tematsko predstavlja most med prirejo in predelavo mesa. Pridobljena nova znanja bodo vključena v sklop vsebin, ki jih vodja projekta predava na Fakulteti za Kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Prav tako je bil v projekt vključen mladi raziskovalec, ki je na tej tematiki pripravil doktorsko disertacijo. Velik pomen pripisujemo tudi dejstvu, da je projektna skupina v svojih mednarodnih objavah uporabila ime »kraški pršut«, ki se tako prvič v tej obliki pojavlja v tuji znanstveni literaturi in s tem povečuje prepoznavnost našega tradicionalnega proizvoda v mednarodnem merilu.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno